Jedro

Pri ugotavljanju delazmožnosti se ne upošteva samo zaposlitev na zadnjem delovnem mestu, temveč poklicna usposobljenost. Izvedenski organ je podal mnenje tako ob upoštevanju zdravstvenega stanja tožnika kot tudi obremenitev pri delu strojnega ključavničarja in delu pletilca, ki ga je nazadnje opravljal. Ugotovljeno je bilo, da tožnik v okviru definicije poklica lahko opravlja različna dela s priznanimi fizičnimi in časovnimi razbremenitvami. Ob ugotovitvi, da pri tožniku v času izdaje izpodbijane odločbe toženca ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bil zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic na tej podlagi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca z dne 28. 8. 2012 in 17. 5. 2012 ter tožniku poleg že priznanih razbremenitev priznalo še dodatne fizične razbremenitve. Tožencu je naložilo izdajo odločbe o pravici, odmeri in izplačilu delne invalidske pokojnine. Zavrnilo je zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Odločilo je tudi o stroških postopka. Presodilo je, da tožnikova delazmožnost ni v celoti izgubljena in da je določena dela s fizičnimi razbremenitvami in časovno omejitvijo še sposoben opravljati.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje ter tudi z uporabljeno pravno podlago. Zato je pritožbo tožnika zavrnilo.

3. Tožnik vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, ni zaslišalo žene tožnika, ni postavilo izvedenca specialista ortopeda, zaradi česar je dejansko stanje nepopolno in nepravilno ugotovljeno. Ne strinja se, da so navedbe o tem, da izvedenci opravljajo izvedensko delo za toženca in so na njenem plačilnem seznamu, prepozne. Ker je sodišče dolžno po resnici ugotoviti sporna dejstva, bi moralo v povezavi s preiskovalnim načelom izvesti te dokaze. Sodišču očita protispisnost, saj se mnenje izvedencev razlikuje od medicinske dokumentacije. Kljub številnim diagnozam je zaključek izvedenskega organa, da pri tožniku ni podana pomembna funkcionalna motenost. Izvedenec ni odgovoril na vprašanje, ali in kakšne bolečine povzroča njegovo stanje. Tudi težave z vidom niso bile pravilno upoštevane, prav tako ne s križem in levo nogo. Izvedensko mnenje je zato nepopolno in nesprejemljivo. Njegovo zdravstveno stanje je težko. Posamezne bolezni in diagnoze že same zase narekujejo ugotovitev I. kategorije invalidnosti, še toliko bolj pa v medsebojni povezavi. Izvedenci niso upoštevali njegovih navedb oziroma so jih interpretirali po svoje. Ugotovljeno je bilo, da za delo pletilca, ki je fizično nezahtevno delo, ni sposoben, ni pa jasno, kakšno delo bi z omejitvami, ki so določene, sploh lahko opravljal. Upoštevati bi bilo treba tudi njegovo starost, delo, ki ga je nazadnje opravljal in dejstvo, da nima nobene kvalifikacije.

4. Revizija je bila poslana tožencu, vendar nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (367. in 371. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami).

7. Tožnik smiselno uveljavlja kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni zaslišalo njegove žene in postavilo izvedenca ortopeda. V tem sporu gre za oceno tožnikovih zdravstvenih težav in njihov vpliv na delazmožnost. Gre za vprašanje, ki je medicinske narave in pridržano medicinskim strokovnjakom, kar tožnikova žena ni. Zaznavanje okolice o težavah posameznika je subjektivno, ocena delazmožnosti pa mora temeljiti na rezultatih objektivnih preiskav. Zato je sodišče utemeljeno zavrnilo dokaz z zaslišanjem tožnikove žene, ki je neprimeren. Prav tako ni podana očitana kršitev, ker sodišče ni postavilo specialista ortopeda. Sodišče je za izdelavo mnenja zadolžilo izvedenca nevrologa in nato še Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti. Omenjena komisija je podala mnenje v sestavi specialista medicine dela, specialista psihiatra in specialista oftalmologa. Kot član komisije ni sodeloval ortoped, kar pa na samo odločitev ne vpliva, saj je naloga specialista medicine dela, da oceni povezavo med zdravstvenimi težavami in obremenitvami na delu ter izgubo ali preostalo delovno zmožnost. V izvedenskih mnenjih, ki so bila večkrat pisno dopolnjena, član izvedenskega organa pa je bil tudi zaslišan, ni zaslediti, da bi bila mnenja nejasna, nepopolna ali sama s seboj v nasprotju in bi bilo potrebno še dodatno izvajanje dokazov. To je sodišče tudi obrazložilo. Sodišče je odgovorilo tudi na očitek zavrnitve dokaza za postavitev drugega izvedenca, saj je bilo dejansko stanje v obširnem dokaznem postopku dovolj razčiščeno. Zgolj nestrinjanje s podanim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca. Sodišče je tudi utemeljeno štelo za prepozne navedbe o povezanosti izvedencev z invalidsko komisijo, saj jih je tožnik podal šele v pritožbi, hkrati pa ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni navedel do konca glavne obravnave (337. člen ZPP).

8. Tožnik sodišču očita prostispisnost, vendar s tem dejansko izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, ker se ne strinja z dokazno oceno sodišča. Protispisnost je podana, ko je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi sodbe o vsebini listin in samimi listinami, ko gre za napako pri povzemanju vsebine listine in sodišče listinam pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Očitana kršitev ni podana, saj nasprotij med razlogi sodbe o vsebini listin ni. Kot razlog za to kršitev tožnik navaja neupoštevanje izvida specialista medicine dela z dne 5. 12. 2011. Navedeni izvid je skupaj s celotno drugo dokumentacijo in ugotovitvami osebnega pregleda obravnaval izvedenec nevrolog in nato še postavljeni izvedenski organ. Oba sta pojasnila, da opisani klinični status, kljub drugačnemu zaključku, zapisanem v navedenem izvidu, ne utemeljuje popolne nezmožnosti za delo. Tudi zdravnik specialist, zaslišan kot priča, je pojasnil, da je možno, da bi tožnik delo s priznanimi fizičnimi in časovno razbremenitvijo lahko opravljal ter da spinalna stenoza v zmernem obsegu zmanjšuje tožnikovo zmožnost za delo. Za okvaro živčnih korenin in njen vpliv je sicer odločilno mnenje nevrologa. Slednji in izvedenski organ pa so prišli do zaključka, da je delazmožnost tožnika v določeni meri še ohranjena.

9. Tožnik je bil z odločbo z dne 17. 5. 2006 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti. Priznana mu je bila pravica do premestitve na drugo ustrezno delo s fizičnimi razbremenitvami od 5. 10. 2005 dalje. Postopek za ugotovitev nove invalidnosti je bil uveden še v letu 2008; poslabšanje invalidnosti ni bilo ugotovljeno. V letu 2012 je bil začet nov postopek, priznana mu je bila časovna razbremenitev od 1. 4. 2012 dalje. V upravnem postopku so bile spremenjene že podane razbremenitve, ni pa bila ugotovljena popolna nezmožnost za delo.

10. Sodišče je zaradi navedb tožnika in odločitve o pravilnosti napadenih upravnih odločb imenovalo izvedenca nevrologa in nato še Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti. Mnenja so bila izdelana na podlagi celotne medicinske dokumentacije. Opravljena sta bila tudi osebna pregleda. Vsa mnenja so bila zaradi pripomb tožnika pisno dopolnjena, izvedenec medicine dela pa je bil še neposredno zaslišan. Vsi izvedenci so ugotavljali, da kljub številnim diagnozam pri tožniku ni prišlo do izgube delovne zmožnosti. S slikovno diagnostiko so bile ugotovljene določene spremembe, vendar klinični status, ki pokaže, ali je in v kakšni meri prizadeto funkcioniranje določenega organa ali sistema, ni narekoval ugotovitve popolne nezmožnosti za delo. To tudi ne izhaja iz izvidov, kar je prepričljivo pojasnjeno v izvedenskih mnenjih, zaslišani izvedenec pa je še dodatno pojasnil rezultate pregleda. Tožnik izpostavlja konstantne kronične bolečine. Za njihovo omilitev ne jemlje protibolečinskih zdravil. Izpostavlja tudi težave z vidom in križem, ki so jih izvedenci obravnavali in upoštevali, saj so zaradi njih potrebne podane razbremenitve, ne narekujejo pa ugotovitve popolne nezmožnosti za delo.

11. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Po prvem odstavku 60. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami) je I. kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Ob tem je treba upoštevati definicijo poklica, določeno v tem členu. Pri ugotavljanju delazmožnosti se ne upošteva samo zaposlitev na zadnjem delovnem mestu, temveč poklicna usposobljenost. Izvedenski organ je podal mnenje tako ob upoštevanju zdravstvenega stanja tožnika kot tudi obremenitev pri delu strojnega ključavničarja in delu pletilca, ki ga je nazadnje opravljal. Ugotovljeno je bilo, da tožnik v okviru definicije poklica lahko opravlja različna dela s priznanimi fizičnimi in časovno razbremenitvijo. Ob ugotovitvi, da pri tožniku v času izdaje izpodbijane odločbe toženca ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bil zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic na tej podlagi.

12. Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi, ki jih uveljavlja revizija niso podani, zato jo je na podlagi 378. člena zavrnilo kot neutemeljeno.