Jedro

Tožnik, ki trdi, da se bo pred drugim sodiščem laže opravil postopek, za to ne navaja drugih dejstev kot to, da je okrožna sodnica ... pri odločanju o tožnikovi zahtevi zmotno odločila na podlagi splošno znanih dejstev in da ni navedla predpisa, ki ga je uporabila pri odločitvi. Ker se te trditve nanašajo na strokovnost konkretno navedenega postopka, so za to ustrezna pravna sredstva in ne zahteva za določitev drugega sodišča.

Izrek

Predlog za določitev drugega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

O tožnikovem zahtevku za plačilo odškodnine in mesečne rente je odločilo Okrožno sodišče v Mariboru pod opr. št. P 1186/97-41 dne 24.02.2000, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek. Proti tej sodbi se je pritožil tožnik, toda sodišče druge stopnje je pod opr. št. Cp 1184/2000-3 dne 11.08.2000 zavrnilo pritožbo. Tožnik je vložil tudi revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije pod opr. št. II Ips 531/2000 dne 17.05.2001 zavrnilo. Sledila je ustavna pritožba, ki jo je Ustavno sodišče Republike Slovenije zavrnilo pod opr. št. Up-295/01-16 dne 26.02.2002. Dne 21.09.2001 je tožeča stranka vložila predlog pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, s katerim zahteva obnovo postopka, nato pa je predlagala še izločitev sodnice ... Še pred odločitvijo o tem predlogu, je tožnik dne 12.10.2001 vložil predlog za delegacijo. V njem navaja, da bi moral o njegovem predlogu za izločitev sodnice odločati predsednik okrožnega sodišča v Mariboru ..., ki je mož sodnice, ki je na Višjem sodišču v Mariboru odločala o zadevi, zato trdi, da ne more biti nepristranski. Tudi Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije očita, da ni sodilo na temelju dejstev, temveč na podlagi splošno znanih dejstev, ki pa so v nasprotju z dopisoma Sodnega sveta in Sekretarke državnega zbora. Zato meni, da je bilo sojenje pristransko, ker ni omogočalo poprave krivice, ker se niso izvajali dokazi o odločilnih dejstvih, ker se niso navajali predpisi, na katerih so odločala sodišča, ker niso bila upoštevana določila 14., 16. in 23. člena Ustave Republike Slovenije in ker sta na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije pri odločanju sodelovala dva sodnika, ki sta neuspešno kandidirala za ustavna sodnika. Na koncu tožnik predlaga, naj vrhovno sodišče določi drugo okrožno sodišče, ker se bo tako laže in hitreje izvedel postopek za plačilo odškodnine. Predlaga Okrožno sodišče v Kopru.

Predlog ni utemeljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99) Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožnik, ki trdi, da se bo pred drugim sodiščem laže opravil postopek, za to ne navaja drugih dejstev kot to, da je okrožna sodnica ... pri odločanju o tožnikovi zahtevi zmotno odločila na podlagi splošno znanih dejstev in da ni navedla predpisa, ki ga je uporabila pri odločitvi. Ker se te trditve nanašajo na strokovnost konkretno navedenega postopka, so za to ustrezna pravna sredstva in ne zahteva za določitev drugega sodišča. Tudi dejstvo, da je predsednik Okrožnega sodišča v Mariboru poročen s sodnico, ki je v zadevi odločala na pritožbeni stopnji, ni tehten razlog, zaradi katerega bi moralo namesto mariborskega sodišča odločati Okrožno sodišče v Kopru.

Očitek sodnikom, ki se nanaša na nekatere sodnike Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki so odločali v reviziji, pa nima zveze z delegacijo sodišča in je o njem že odločil predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sodnik - svetnik mag. Mitja Deisinger, ki je s sklepom pod opr. št. Su 29/2001-37 dne 14.12.2001 zavrnil predlog za izločitev vrhovnih sodnikov ... .

Ker torej ni nobenih tehtnih razlogov, zaradi katerih bi se postopek laže in hitreje opravil pred Okrožnim sodiščem v Kopru, namesto pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ki je krajevno in stvarno pristojno, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo, naj sodišča še naprej odločajo v okviru svojih pristojnosti in je zavrnilo tožnikov predlog.