Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je v primeru, da naslovnik v roku iz 142. člena ZPP pisanja ne prevzame na pošti, tega dopustno vrniti sodišču, če ga ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku, ker je ta premajhen (čeprav je sicer v splošnem uporaben), in ali mora biti naslovnik v takšnem primeru na vrnitev konkretne pošiljke sodišču posebej opozorjen, - ali je pravilna in zakonita presoja, da je toženec z zapisom izjave "Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk A. A. in B. B. Eno za 30€, drugo za 35€. #ZvodnikMilan." protipravno posegel v tožničine osebnostne pravice.

Izrek

Predlogu se ugodi tako, da se revizija dopusti glede vprašanj: − Ali je v primeru, da naslovnik v roku iz 142. člena ZPP pisanja ne prevzame na pošti, tega dopustno vrniti sodišču, če ga ni mogoče pustiti v hišnem predalčniku, ker je ta premajhen (čeprav je sicer v splošnem uporaben); ali mora biti naslovnik v takšnem primeru na vrnitev konkretne pošiljke sodišču posebej opozorjen? − Ali je pravilna in zakonita presoja, da je toženec z zapisom izjave „Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk A.A. in B.B. Eno za 30€, drugo za 35€. #ZvodnikMilan.“ protipravno posegel v tožničine osebnostne pravice?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo toženi stranki naložilo v plačilo 6.000,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 9. 2016 dalje do plačila (I. točka izreka). Presežni obrestni zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo tudi plačilo tožničinih pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Višje sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in ji v plačilo naložilo še tožničine pritožbene stroške.

3. Zoper takšno sodbo (v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje) predlog za dopustitev revizije pravočasno vlaga tožena stranka. Dopustitev predlaga zaradi odločitve o vprašanjih: ◦ Ali je pravilen in zakonit zaključek pritožbenega sodišča, da je bila tožencu tožba s prilogami in pozivom za odgovor na tožbo v konkretnem primeru pravilno vročena? Ali je sodišče z zaključkom, da je bilo tako in da je bil toženec pravilno obveščen o tem, da bo sodno pisanje vrnjeno sodišču, kršilo določila 22. in 25. člena Ustave, 347. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 7. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP? ◦ Ali je pravilen in zakonit zaključek pritožbenega sodišča, da je bila tožencu tožba s prilogami in pozivom za odgovor na tožbo s prilogami v konkretnem primeru pravilno vročena čeprav mu ni bilo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku in čeprav ni bil poučen, da bo sodna pošiljka, če je prevelika za hišni predalčnik, vrnjena sodišču? Ali je pogoj za pravilno vročanje po četrtem odstavku 142. člena ZPP tudi to, da je pisanje po poteku 15 dnevnega roka, v katerem ga ima naslovnik pravico prevzeti na pošti, puščeno v hišnem predalčniku? Ali je v primeru, da pisanja ne prevzame, tega dopustno vrniti sodišču tudi v primeru, ko je hišni predalčnik premajhen in ali mora biti naslovnik o takšni možnosti (vrnitev sodne pošiljke, čeprav je predalčnik v splošnem uporaben) posebej poučen? Ali je pritožbeno sodišče s stališčem, da ni pomembno, ali je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku in zakaj ni bilo puščeno oziroma, da ni potrebno, da bi bila stranka izrecno poučena, da je zaradi neustreznosti hišnega predalčnika glede na konkretno poštno pošiljko bilo sodno pisanje vrnjeno sodišču, nesorazmerno poseglo v toženčevo pravico do izjave in kršilo 22. člen Ustave? ◦ Ali je pravilna in zakonita presoja, da je toženec z zapisom izjave „Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk A. A. in B. B. Eno za 30€, drugo za 35€. #ZvodnikMilan.“ protipravno posegel v tožničine osebnostne pravice? Ali je sodišče pri sprejemu takega zaključka kršilo določila 347. člena ZPP, drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 7. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, 318. člena ZPP in ustavne pravice toženca iz 22., 25. in 39. člena Ustave? ◦ Ali je sodišče v konkretni zadevi pravilno odmerilo višino pravične denarne odškodnine, zlasti ali je pri tem upoštevalo vse kriterije, ki so določeni v 179. členu OZ? Ali je pri odmeri odškodnine zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP? Navaja, da je bilo višje sodišče dolžno po uradni dolžnosti (neodvisno od pritožbenih navedb) preizkusiti, ali je bila tožba tožencu pravilno vročena. Pogoj za pravilno vročitev je, da je naslovnik obveščen o tem, da se bo v primeru, ko nima poštnega predalčnika, ali je ta neuporaben, pisanje vrnilo sodišču. Višje sodišče naj vprašanja, ali je bil v konkretni zadevi ta pogoj izpolnjen, ne bi presojalo oziroma naj bi o njem odločilo napačno. Napačno naj bi namreč presodilo, da pri fiktivni vročitvi (ker naslovnik pisanja na pošti ne prevzame) ni pomembno, ali je pisanje dejansko puščeno v hišnem predalčniku, niti ni pomemben razlog zakaj tam ni puščeno. Navaja, da se je upravičeno in utemeljeno zanesel na to, da mu bo pisanje po poteku 15 dnevnega roka puščeno v hišnem predalčniku. Poudarja, da je tega imel in da je bil uporaben. O možnosti, da se bo pisanje, če bo preveliko za njegov poštni predalčnik, vrnilo sodišču, ni bil nikoli poučen.

Poleg tega navaja, da s spornim zapisom ni protipravno posegel v tožničine pravice. Nižji sodišči naj vprašanja protipravnosti niti ne bi presojali v zadostni meri. Višje sodišče naj bi kot bistveni opredelilo okoliščini, da so uporabljene besede žaljive same po sebi in da je povprečen bralec sporno izjavo razumel v dobesednem pomenu. Ta odločitev naj bi bila nasprotna ugotovitvam sodišča prve stopnje, opore pa naj ne bi imela niti v tožničinih trditvah. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj naj bi bila ugotovitev, da je bralec sporno izjavo razumel v dobesednem pomenu, napačna. Napačna in premalo obrazložena pa naj bi bila tudi odločitev v višini odškodnine.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP). Ti pogoji so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo.