Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sodba VIII Ips 80/2016

ECLI:SI:VSRS:2016:VIII.IPS.80.2016 Delovno-socialni oddelek

izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi hujša kršitev delovnih obveznosti možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka prepoved opravljanja dela pod vplivom alkohola
Vrhovno sodišče
11. oktober 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Stališče tožene stranke, da je mogoče za vsako, tudi najmanjšo stopnjo prisotnosti alkohola na delu delavcu izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ne glede na druge okoliščine, je v nasprotju z določbami prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je dejansko najstrožji in skrajni ukrep delodajalca v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti z delovnega razmerja, predviden za najhujše kršitve obveznosti, ko z delavcem tako glede na težo kršitve, kot glede na druge okoliščine, ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Tožena stranka sicer utemeljeno navaja, da ima kot delodajalec dolžnost, da v okviru zagotavljanja varnih delovnih razmer zagotovi, da delavci ne opravljajo dela pod vplivom alkohola, vendar to ne pomeni, da prav vsaka kršitev, ne glede na okoliščine, že omogoča izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.). Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožena stranka dokazala utemeljenost odpovednega razloga in da s tožnikom ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (prvi odstavek 109. člena ZDR-1). Zato je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 9. 2014 ter reintegracijski in reparacijski zahtevek.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožnika in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Toženi stranki je naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo, ga prijavi v zavarovanje od 30. 9. 2014 dalje in mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračuna in izplača vse pripadajoče neizplačane plače, kot če bi delal, po predhodnem odvodu ustreznih davkov in prispevkov, ter mu izplača neto zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Presodilo je, da za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da naj bi sodišče zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Pri presoji, da niso podane okoliščine, zaradi katerih ni možno nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, naj bi upoštevalo zgolj okoliščine na strani tožnika, medtem ko naj bi okoliščine na strani tožene stranke prezrlo. Ni upoštevalo narave tožnikovega dela, morebitnih posledic dela pod vplivom alkohola in ničelne tolerance tožene stranke do alkoholiziranosti na delovnem mestu. Zaradi teh okoliščin je izgubila vsako zaupanje v delo tožnika; nadaljnje sodelovanje ni bilo več mogoče. V primeru drugačne prakse bi tvegala, da bi prišlo do hudih nesreč, nastanka škode in okrnitve njenega ugleda. Delodajalec ima dolžnost, da zaradi varnih delovnih razmer zagotovi, da delavci dela ne opravljajo pod vplivom alkohola. Ukrepanje delodajalca v primeru, ko je delavec na delovnem mestu pod vplivom alkohola, ni le njegova pravica, temveč gre za njegovo dolžnost. Sodišče druge stopnje naj ne bi pojasnilo, na podlagi česa je ocenilo, da zaupanje med strankama ni moglo biti porušeno do take mere, da delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati. Sporno in za prakso nevarno je stališče, da zaupanje med strankama ni moglo biti porušeno do zahtevane mere, ker gre za delavca, ki je pri delodajalcu zaposlen 26 let, in ker je bila to njegova prva kršitev.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da izredna odpoved ne more biti absolutna sankcija za vse kršitve zgolj iz razloga, ker se je tožena stranka tako odločila, saj so kršitve glede na okoliščine posameznega primera lahko dejansko različne.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu monter III. Tožena stranka mu je dne 26. 9. 2014 izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker je dne 16. 9. 2014 opravljal delo pod vplivom alkohola. Na podlagi opravljenega alkotesta ob 16.45 uri je bila zaznana alkoholiziranost v višini 0,12 mg/l izdihanega zraka. Tožena stranka ima glede na svojo dejavnost, povezano z delom na terenu, delom na višini in z napravami pod električno napetostjo, ničelno toleranco do alkoholiziranosti na delovnem mestu. Zato je v Pravilniku o prepovedi uživanja alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc (v nadaljevanju: Pravilnik) vsako prisotnost alkohola v krvi oziroma v izdihanem zraku nad 0,00 mg/l izdihanega zraka oziroma 0,00 promila/kg telesne teže na delovnem mestu opredelila kot hujšo kršitev delovnih obveznosti. Delavce je večkrat opozarjala na prepoved vsakršne alkoholiziranosti. Ker je štela, da je dejansko edini sprejemljiv ukrep za kršitev te prepovedi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

8. Sodišči prve in druge stopnje sta presodili, da je tožnik s pitjem alkohola v delovnem času kršil določila Pravilnika in s tem huje kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen odpovedni razlog po 2. alineji 110. člena ZDR-1. Vendar je sodišče druge stopnje, za razliko od sodišča prve stopnje, presodilo, da za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 (da upoštevajoč vse okoliščine primera in interese obeh strank, delovnega razmerja ni možno nadaljevati do izteka odpovednega roka).

9. Ni utemeljen revizijski očitek, da sodišče druge stopnje pri presoji vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni upoštevalo okoliščin na strani tožene stranke. Upoštevalo je dejstvo, da je pri toženi stranki glede na naravo njene dejavnosti določena ničelna toleranca do alkoholiziranosti na delovnem mestu, vendar tudi, da so pri tehtanju prevladale okoliščine na strani tožnika - da je priznal in obžaloval očitano dejanje, ki je bilo v tem, da je spil eno pivo ob koncu delovnega časa, ko je na terenu že opravil vse naloge, vrnil službeni avtomobil in ni bil več v stiku s strankami, da je bil pri toženi stranki zaposlen 26 let, da je bila konkretna kršitev prva, za katero je bil v vseh letih dela obravnavan, upoštevalo pa je tudi, da njegov neposredno nadrejeni ni izgubil zaupanja v njegovo delo.

10. Tudi po presoji revizijskega sodišča je sodišče druge stopnje glede možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka okoliščinam na strani tožnika utemeljeno pripisalo večjo težo. Ugotovljena je namreč bila nizka stopnja alkoholiziranosti; tožnik je popil alkoholno pijačo ob zaključku delovnega časa, ko zanj ni bilo več predvidenih delovnih nalog. S tem realna nevarnost vpliva alkohola na njegovo delo ni mogla biti več podana. Pomembno je tudi njegovo dolgoletno delo in pripadnost toženi stranki, pa tudi obžalovanje kršitve ter izpoved neposredno nadrejenega, da ni izgubil zaupanja v tožnikovo delo. Navedene okoliščine pomenijo, da zaupanje tožene stranke ni moglo biti porušeno do take mere, da delovnega razmerja s tožnikom ne bi bilo mogoče nadaljevati vsaj do izteka odpovednega roka. Drugačna ocena tožene stranke je zmotna.

11. Stališče tožene stranke, da je mogoče za vsako, tudi najmanjšo stopnjo prisotnosti alkohola na delu delavcu izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ne glede na druge okoliščine, je v nasprotju z določbami prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je dejansko najstrožji in skrajni ukrep delodajalca v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti z delovnega razmerja, predviden za najhujše kršitve obveznosti, ko z delavcem tako glede na težo kršitve, kot glede na druge okoliščine, ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Tožena stranka sicer utemeljeno navaja, da ima kot delodajalec dolžnost, da v okviru zagotavljanja varnih delovnih razmer zagotovi, da delavci ne opravljajo dela pod vplivom alkohola, vendar to ne pomeni, da prav vsaka kršitev, ne glede na okoliščine, že omogoča izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nenazadnje je tožena stranka sama v 18. členu Pravilnika določila, da "vodja organizacijske enote obvesti delavca, pri katerem je bila ugotovljena alkoholiziranost na delovnem mestu, da bo zoper njega uveden ustrezni postopek po Zakonu o delovnih razmerjih, ki je lahko disciplinski postopek, redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi".

12. V kolikor se tožena stranka sklicuje na sodbo v zadevi VIII Ips 132/2011 z dne 4. 6. 2012, sodišče ugotavlja, da v navedeni zadevi razen sorazmerno nizke stopnje alkoholiziranosti gradbenega delavca, ki je bil zadolžen za delo na višini, druge okoliščine na strani delavca, ki bi kazale na možnost nadaljevanja delovnega razmerja, niso bile ugotovljene. Zato ne gre za primerljivi zadevi. Sicer pa je enako stališče kot v tej zadevi revizijsko sodišče ob podobnih dejanskih okoliščinah že zavzelo v sodbah VIII Ips 78/2016 z dne 7. 6. 2016 in VIII Ips 79/2016 z dne 24. 5. 2016. 13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Odločitev o stroških odgovora na revizijo je odpadla, ker povrnitev teh stroškov ni bila zahtevana.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia