Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo v I. delu izreka zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica od toženke uveljavljala v točki 1.b izročitev prehodnega etažnega načrta etažne lastnine s seznamom posameznih delov stavbe s pripadajočimi solastniškimi deleži na skupnih delih stavbe ID znak: ... 62 (v nadaljevanju sporna stavba); v točki 1.d izročitev certifikatov, garancijskih listov in izjave o skladnosti za opremo in naprave, ki se nanašajo na posamezni del ID znak: ...61-2, v slovenskem jeziku, zlasti: - izpolnjen, podpisan in žigosan garancijski list za objekt „A.“, - izpolnjene, podpisane in žigosane certifikate, garancijske liste in izjave o skladnosti ter prevzemne zapisnike za elektro in stroje instalacije, za opremo in naprave (vso elektro in strojno opremo, zlasti za hišni ventilator, klimatsko napravo, vodovodne armature, električni bojler, požarna vrata NovoFire EU130-1 45 RL, domofon, vgrajeno talno, stensko in sanitarno keramiko, stavbno pohištvo) ter v delu točke 1.e izročitev navodil za upravljanje in vzdrževanje za elektro strojne instalacije in elektro strojno opremo (zlasti domofon, vgrajeno talno, stensko in sanitarno keramiko, stavbno pohištvo, pripravo tople vode).

2. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi v delu glede točk 1.b in 1.d ter točke 1.e glede izročitve navodil za upravljanje in vzdrževanje zavrnilo in v tem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali sta sodišči prve in druge stopnje ravnali pravilno, ko sta zavrnitev tožbenega zahtevka v zvezi s predhodnim načrtom etažne lastnine utemeljili s sklicevanjem na določilo 14. člena Splošnih pogojev prodaje posameznih delov stavbe - A. SV 1363/2012 z dne 20. 12. 2012 (v nadaljevanj Splošni pogoji) oziroma ali sta ravnali pravilno s tem, da sta tolmačili 14. člen Splošnih pogojev na način, da iz njega izhaja, da predhodni načrt ni (in ne bo) izdelan (in izročen kupcem oz. tožnici)? 2) Ali je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko je presodilo, da tožnica ni dovolj konkretno opredelila dokumentacije, katere izročitev je zahtevala od toženke (in je sestavni del pod tč. b, d in del e (navodila) izreka sodbe sodišča prve stopnje)? 3) Ali sta sodišči ravnali pravilno, ko sta presodili, da je bila tožnici dokumentacija, izročena v tujem jeziku, izročena pravilno? 4) Ali sta sodišči ravnali pravilno, ko se v obrazložitvi sodb nista opredelili do zahtevka na izročitev izjav o skladnosti za opremo in naprave? 5) Ali sta sodišči prve in druge stopnje ravnali pravilno, ko sta presodili, da tožnica upoštevaje določila zapisnika z dne 28. 12. 2012 (konkretno zlasti tudi določbe četrtega odstavka IV. člena tega zapisnika) ni upravičena do (nobene) razlike pogodbene kazni nad zneskom 8.083,20 EUR? Glede zahtevka za izročitev predhodnega načrta etažne lastnine navaja, da tožničin pravni interes za njegovo pridobitev izhaja iz osmega odstavka 8. člena Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (v nadaljevanju ZVKSES), iz določil Splošnih pogojev pa ne izhaja, da predhodni načrt ne bo izdelan in izročen kupcem (tožnici). Glede izročitve garancijskih listov, certifikatov in izjav o skladnosti za opremo in naprave v slovenskem jeziku ter navodil za upravljanje in vzdrževanje uveljavlja, da se nižji sodišči nista opredelili do tožničinih navedb, da so bili določeni garancijski listi in certifikati izročeni v tujih jezikih, kar ne predstavlja ustrezne izpolnitve obveznosti izročitve dokumentacije. Tudi se nista opredelili do zahtevka glede izročitve izjav o skladnosti za opremo in naprave v slovenskem jeziku. Tožnica je zatrjevala, da garancijskih listov za sobni termostat in hišni ventilator ni prejela in jih tudi v sodnem spisu ni ter da toženka ni dokazala, da bi jih izročila tožnici. Pritožbeno sodišče je na podlagi nekaj izročenih navodil (ki vsa niso bila ustrezna) kljub izrecnim trditvam tožnice o manjkajoči dokumentaciji v sodnem spisu in zadostnim tožničinim trditvam zaključilo, da je bila tožnici izročena vsa potrebna dokumentacija. Glede pogodbene kazni navaja, da sta sodišči napačno uporabili zapisnik z dne 28. 12. 2012. Toženka se je s predpogodbo z dne 13. 6. 2012 zavezala, da bo tožnici stanovanje izročila do 30. 9. 2012 in zamudne obresti v skladu z dogovorom o koncu zamude z dnem 17. 12. 2012 (čeprav je zamuda trajala še po 17. 12. 2012). Toženka ni zanikala veljavnosti dogovora o koncu zamude in je kot konec zamude opredelila datum 17. 12. 2012, zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno skrajšalo toženkino zamudo, pritožbeno sodišče pa je napačno navedlo, da je bila v zapisniku z dne 28. 12. 2012 pravilno ugotovljena zamuda v trajanju 48 dni (namesto 78 dni). Iz zapisnika izhaja, da naj bi tožnica „preostanek“ pogodbene kazni izterjala od glavnega izvajalca skupaj s toženko, torej je tudi toženka štela, da tožnici ni bila plačana celotna pogodbena kazen. Čeprav je toženka izterjala pogodbeno kazen od glavnega izvajalca, tožnici ni nikoli izplačala razlike. Tožnica se uveljavljanju pogodbene kazni za vseh 78 dni zamude, dogovorjene s predpogodbo, nikoli ni odpovedala. Nižji sodišči sta napačno interpretirali vsebino zapisnika z dne 28. 12. 2012 in nista upoštevali ter obrazložili četrtega odstavka IV. člena zapisnika.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožničinem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in je zato njen predlog zavrnilo (367.c člen ZPP). Tožnica, ki s predlogom ni uspela, sama krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).