Jedro

S sklepom o prodaji se ne odloča o nobeni pravici predkupnega upravičenca. Zato ni mogoče šteti, da predkupna upravičenca uveljavljata terjatev do insolventnega dolžnika.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se opravi prodaja dolžnikovega premoženja, pisarniških prostorov, trgovsko storitvenih prostorov in parkirnih mest za poslovni del, vse v poslovno stanovanjskem objektu A. na podlagi javne dražbe v skladu s predlogom upraviteljice z dne 11. 1. 2016, z izklicno ceno v višini, kot izhaja iz predloga upraviteljice in z določitvijo varščine v višini 5% izklicne cene. S sklepom je bilo odločeno, da se poslovni del objekta A. proda kot celota.

2. Sodišče druge stopnje je zavrglo pritožbi družbe K., d. o. o. in samostojne podjetnice C. s. p., ki sta obe zatrjevali, da imata na poslovnih prostorih v A. pogodbeno predkupno pravico.

3. Vrhovno državno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju zahteva) uveljavlja bistveno kršitev določb postopka ter zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

4. Dolžnik je na zahtevo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

O dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti

5. Zahtevo državno tožilstvo vloži, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), to je, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (tretji odstavek 385. člena ZPP). Državno tožilstvo v zahtevi zastavlja pravno vprašanje „ali ima predkupni upravičenec pravico do pritožbe proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja dolžnika“.

6. Vprašanje izpolnjuje kriterij iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, ker se o tem, za stečajni postopek pomembnem pravnem vprašanju, Vrhovno sodišče še ni izreklo, sodna praksa Višjega sodišča v Ljubljani (četrti odstavek 52. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP) pa ni enotna.

Zahteva ni utemeljena.

7. Skladno s prvim odstavkom 387. člena ZPP lahko državno tožilstvo zahtevo vloži zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (1. točka) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka). Pri odločanju o zahtevi se sodišče omeji samo na preizkus kršitev, ki jih uveljavlja državno tožilstvo v svoji zahtevi (prvi odstavek 391. člena ZPP).

8. Državno tožilstvo sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki temelji na zmotni uporabi 331. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 344. člena ZFPPIPP in126. člena ZFPPIPP. Pri argumentiranju svojega stališča, da ima predkupni upravičenec položaj upnika in s tem pravico vložiti pritožbe zoper sklepe v zvezi s prodajo premoženja dolžnika, uporablja razloge iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 366/2016 z dne 6. 7. 2016. Dodaja, da predkupni upravičenec nima učinkovitega pravnega sredstva (26. člen Ustave RS), če se mu odreče procesna legitimacija za vložitev pritožbe po 344. členu ZFPPIPP, saj po določbi petega odstavka 342. člena ZFPPIPP ni upravičen niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji z njim, zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti razpolagalnega pravnega posla, s katerim je bila prenesena lastninska ali druga premoženjska pravica na kupca ali kateregakoli drugega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih pridobi kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe.

9. Po določbi prvega odstavka 126. člena ZFPPIPP ima vsaka stranka postopka zaradi insolventnosti pravico vložiti pritožbo proti sklepu, razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. Kdo je stranka glavnega postopka, določa 56. člen ZFPPIPP. Odgovor na vprašanje, ali lahko predkupni upravičenec nastopa kot stranka postopka, je po tej določbi odvisen od odgovora na vprašanje, ali je on upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika.

10. Predkupna pravica je pravica obligacijskega prava do prednostnega nakupa stvari, če se lastnik odloči, da bo stvar prodal. Po svoji pravni naravi je predkupna pravica terjatev predkupnega upravičenca, ki ji ustreza zaveza lastnika stvari. Lastnik stvari je dolžan predkupnega upravičenca obvestiti o nameravani prodaji stvari ter mu ponuditi, da stvar pod enakimi pogoji kupi on (507. člen OZ). Nima pa predkupni upravičenec nobenega upravičenja preprečiti prodaje niti vplivati na čas, kraj, način prodaje ali na ceno, za katero se stvar prodaja.

11. V postopku prodaje dolžnikovega nepremičnega premoženja sodišče izda tri sklepe; najprej sklep o prodaji (331. člen ZFPPIPP), nato sklep o soglasju k prodajni pogodbi (341. člen ZFPPIPP) in nazadnje še sklep o izročitvi nepremičnine kupcu (drugi odstavek 342. člena ZFPPIPP). S sklepom o prodaji, ki ga je v tej zadevi izdalo sodišče prve stopnje, se ne odloča o nobeni pravici predkupnega upravičenca. Zato v tej zadevi ni mogoče šteti, da predkupna upravičenca uveljavljata terjatev do insolventnega dolžnika.

12. Po določbi prvega odstavka 510. člena OZ se pri prisilni javni dražbi predkupni upravičenec ne more sklicevati na svojo predkupno pravico. Izjema je določena le za predkupnega upravičenca, čigar predkupna pravica je vpisana v javni knjigi. Tak predkupni upravičenec lahko po določbi drugega odstavka istega člena zahteva razveljavitev dražbe, če ni bil nanjo posebej povabljen. Taki splošni ureditvi sledi tudi ureditev v ZFPPIPP.

13. Predkupni upravičenec lahko v stečajnem postopku uveljavlja po določbi prvega odstavka 347. člena ZFPPIPP (le) zakonito predkupno pravico ali pa pogodbeno predkupno pravico, ki je vpisana v zemljiško knjigo ali drug javni register ali evidenco, z vpisom v katero se javno objavi pridobitev te pravice. A contrario to pomeni, da v stečajnem postopku pogodbenih predkupnih pravic, ki niso vpisane v javne knjige, ni mogoče uveljavljati. Predkupna upravičenca v pritožbi nista trdila, da imata tako predkupno pravico in je to dodaten razlog v prid pravilnosti odločitve drugostopenjskega sodišča, ki je njuni pritožbi zavrglo.

14. Iz zgoraj navedenih razlogov predkupnemu upravičencu ni mogoče priznati pravice do pritožbe niti neposredno na podlagi ustavno zajamčene pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS), saj njegov pravni položaj, ki ga določa zgoraj opisana zakonska ureditev, s sklepom o prodaji ni bil spremenjen.

15. Na podlagi obrazloženega je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP).