Jedro

Načelno je darilna pogodba nepreklicljiva. Izjemoma jo je mogoče izpodbijati iz razlogov, predvidenih v zakonu (pravnih pravilih).

Tudi ni vsaka nehvaležnost razlog za razvezo darilne pogodbe, temveč le velika nehvaležnost, ki mora biti taka, da upravičuje preklic.

Neizpolnjevanje pomoči, ki se jo je zavezala dajati obdarjenka ob sklenitvi darilne pogodbe, predstavlja izpolnjen pogoj za preklic darila.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razsodilo, da je toženka dolžna v zapuščino po pok. A. E., umrlem 16.2.1993, po katerem vodi zapuščinski postopek Okrajno sodišče v Kamniku pod opr. št. D 102/93, vrniti darilo - nepremičnino vl. št. 413 k.o. ..., prejeto z darilno pogodbo z dne 1.7.1987 ter da je za izposlovanje vrnitve navedenega darila toženka dolžna izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bodo nepremičnine vl. št. 413 k.o. ... vrnjene v zapuščino, ki jo je Okrajno sodišče v Kamniku vodilo pod opr. št. D 102/93. Hkrati je sodišče odločilo, da je toženka dolžna povrniti tožnici njene pravdne stroške v znesku 293.517,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.11.1997 dalje.

Proti navedeni sodbi se je pritožila tožena stranka ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke ali pa naj podrejeno, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi pritožbe ponavlja ugovore iz odgovora na tožbo ter poudarja, da tožnica ni aktivno legitimirana za tožbo kljub napotitvenemu sklepu zapuščinskega sodišča. Zahtevek po vračunanju darila bi lahko imeli samo zakoniti dediči, ne pa tožnica kot oporočna dedinja, ki tudi ni nujna dedinja. Že ob sklepanju darilne pogodbe je bila tožnica v Nemčiji ter je izpolnjevala do očeta vse svoje obveznosti v obsegu dogovora z očetom. Tiste obveznosti, ki jih zaradi odsotnosti ni mogla izpolnjevati, pa je financirala in plačevala drugim, predvsem izvenzakonski ženi A. B.. Gre za veljavno darilno pogodbo, ki je pogodbene stranke niso razveljavile niti sporazumno, niti sodno. Če bi obveljala odločitev v izpodbijani sodbi, bi tožnica bila praktično lastnica celotnega imetja, zapustnikovi zakoniti dediči - otroci pa bi bili do konca prikrajšani tudi za nujne deleže. Sodišče bi moralo upoštevati darilo, ki je predmet tega postopka, v sklopu vseh daril, torej tudi tistega, ki ga je prejela tožnica v obliki polovice posestva pokojnega toženkinega očeta.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožba ne pove konkretno, v čem naj bi bile podane zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo kakih kršitev iz razlogov, na katere mora paziti v skladu z določilom 2. odstavka 365. člena ZPP po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje dovolj popolno ugotovilo ter v izvedenem dokaznem postopku ugotovilo vsa odločilna dejstva in v izpodbijani sodbi navedlo vse razloge, iz katerih je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Sodišče druge stopnje nima pomislekov o dejanskih in pravnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Glede na trditve v pritožbi pa sodišče druge stopnje še dodaja: Sodišče prve stopnje je obravnavalo in pravilno odločilo o vseh ugovorih, ki jih tožena stranka znova uveljavlja v pritožbi. Pri tem je utemeljeno poudarilo, da je bila tožnica v zapuščinskem postopku po pokojnem A. E. (D 102/93) napotena na pravdo zaradi vrnitve darila po darilni pogodbi z dne 1.7.1987 ter s tem izkazuje pravni interes za tožbo. Tožnica v tej pravdi ni zatrjevala, da je nujna dedinja po pokojnem A. E., niti da je prikrajšan njen dedni delež. Svoj tožbeni zahtevek namreč tožnica uveljavlja iz pravice pokojnega A. E. zahtevati vrnitev darila ter da je tožnica njegova oporočna dedinja po oporoki z dne 28. 1.1993, ki je veljavna. Ob presoji darilne pogodbe z dne 1.7.1987 ter toženkinega izpolnjevanja obveznosti, prevzetih v 4. točki pogodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da sicer ne dvomi, da je toženka obiskovala svojega očeta v času, ko je prihajala v Slovenijo, vendar pa to ni pomoč, katero se je s pogodbo zavezala nuditi pokojnemu očetu. Njene pomoči tudi ni mogla nadomestiti J. P., ki je na željo A. B in toženke pospravljala in mu nosila hrano v času, preden je šel v dom. Razlogi v tej smeri so v izpodbijani sodbi obširni, logični in prepričljivi ter se jim sodišče druge stopnje v celoti pridružuje v izogib ponavljanja.

Nobenega dvoma ni, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za preklic darila ter toženkinega ravnanja vse od sklenitve darilne pogodbe z dne 1.7.1987 do očetove smrti ni mogoče šteti za manjšo nepozornost do darovalca, nekorektnost ali podobno. Pri tem ne gre prezreti, da je takšno razmerje trajalo daljši čas in očitno pripeljalo tako daleč, da se je tudi sam pokojni A. E. odločil, da želi darilo nazaj. Ob dejanskem stanju, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno poudarilo, da zgolj občasni obiski pokojnega očeta (2 do 3 x letno) ne morejo nadomestiti stalne (denarne in nedenarne) pomoči bolnemu in ostarelemu človeku. Zato je po mnenju pritožbenega sodišča odveč kakršnokoli dopolnjevanje postopka. Okoliščine in dejstva, na katera se sklicuje tožena stranka v pritožbi, ne morejo omajati zaključkov sodišča prve stopnje, niti ne vzbujajo dvomov o pravilnosti odločitve o zahtevku. Sicer pa tožena stranka v pritožbi niti ne predlaga kakih novih dokazov, ki naj bi jih sodišče še izvedlo.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom 368. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, tožeča stranka pa na pritožbo ni odgovorila.