Jedro

Z uporabo jezikovne razlage je ob primerjanju besedila prve alineje prvega odstavka ter četrtega odstavka 2. člena ZG mogoče ugotoviti, da je zakonodajalec kot merodajno okoliščino pri ugotavljanju, ali je določeno zemljišče gozd, določil obseg poraščenosti zemljišča z gozdnim drevjem. Če ta poraščenost znaša manj kot 0,25 ha, potem zemljišča ni mogoče šteti za gozd, ne glede na njegovo namensko rabo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Radovljica, št. 330-28/2021-8 z dne 29. 1. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 15,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Upravna enota Radovljica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se zadevi št. 330-20/2021 in 330-28/2021 (odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem, kmetijo ali gozdom) združita v en postopek, ki se vodi pod številko 330-28/2021 (1. točka izreka), da se odobri pravni posel z gozdnim zemljiščem za parcele št. 1439/1, 1439/2 in 1438, k. o. ..., ki so predmet pravnega posla, ki sta ga z dnem sprejema ponudbe dne 15. 12. 2020 z odložnim pogojem te odobritve za ceno 2.500,00 EUR sklenila A. A. kot prodajalec in B. B. kot kupec (2. točka izreka). Organ je še odločil, da se zavrne vloga tožnika za odobritev pravnega posla z gozdnim zemljiščem za parcele št. 1439/1, 1439/2 in 1438, k. o. ..., za katero je dne 18. 12. 2020 sprejel ponudbo prodajalca A. A. (3. točka izreka) in da stroškov postopka ni bilo (5. točka1 izreka).

2. V obrazložitvi je organ pojasnil, da sta na podlagi objavljene ponudbe za nakup treh kmetijskih zemljišč prodajalca A. A., ki v tem upravnem sporu nastopa kot stranka z interesom, ponudbo sprejela tožnik in B. B., ki v tem upravnem sporu nastopa kot stranka z interesom, in pri organu pravočasno vložila vlogo za odobritev zadevnega pravnega posla. Z vpogledom v zemljiški kataster in zemljiško knjigo je organ ugotovil, da niti tožnik niti B. B. ne mejita z nobeno izmed parcel, ki so predmet tega pravnega posla, niti nista bila mejaša v času sprejema ponudbe. Oba sta bila zato pozvana, naj vlogo dopolnita s podatkom o gozdnem zemljišču, katerega lastnika sta in leži najbližje gozdnim parcelam, ki se prodajajo. Na podlagi dopolnitev je organ ugotovil, da parcela B. B. št. 1400, k. o. ..., meri 2953 m2, pri čemer je 18,5 % gozda in 81,5 % kmetijskega zemljišča, parcela tožnika št. 398, k. o. ..., pa meri 12.103 m2 in je v celoti gozdna. Z vpogledom v ortofoto posnetke je upravni organ nadalje ugotovil, da parcela št. 1400, k. o. ..., leži bistveno bližje gozdnim zemljiščem, ki se prodajajo, kot parcela št. 398, k. o. ... Ker deseti odstavek 47. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) ne določa, da je pri izbiri predkupnega upravičenca odločujoča velikost gozdnega zemljišča, ampak zgolj lega oziroma oddaljenost zemljišča od gozda, ki se prodaja, je organ ugotovil, da ima predkupno pravico v konkretni zadevi B. B. 3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo odločitev prvostopenjskega organa. Obrazložilo je, da ZG določa le pogoj, da je stranka lastnik gozda, ki je bližje gozdu, ki se prodaja. Tako je zaključilo, da zadostuje lastništvo gozda, slednji pa je lahko evidentiran kot samostojna parcela ali pa kot del neke druge parcele, ki jo sestavljajo različne vrste rabe.

4. Tožnik v tožbi ugovarja napačni uporabi materialnega prava. Opozori, da je B. B. uveljavljal predkupno pravico z zemljiščem s parc. št. 1400, k. o. ..., na kateri po kriterijih ni gozda v smislu 2. člena ZG. Navedena parcela je le 18,5 % gozdno zemljišče, v preostalem je kmetijsko zemljišče. Iz ortofoto posnetka, pridobljenega v upravnem postopku, je jasno razvidno, da je zemljišče zelo malo poraslo z drevjem. Gozdna površina je manjša od 0,25 ha, zato B. B. ne bi smel imeti prednosti pred tožnikom, saj je tožnikova parcela št. 398, k. o. ..., s katero je uveljavljal predkupno pravico, v celoti gozdna in meri 1,2 ha. Določbo desetega odstavka 47. člena ZG bi bilo treba razlagati tako, da se upošteva oddaljenost gozda, ne pa gozdnega zemljišča. Predlagal je ugoditev tožbi in spremembo prvostopenjske odločbe tako, da se zavrne pravni posel z gozdnim zemljiščem za parcele št. 1439/1, 1439/2 in 1438, k. o. ..., ki sta ga z dnem sprejema ponudbe dne 15. 12. 2020 z odločnim pogojem te odobritve za ceno 2.500,00 EUR sklenila A. A. kot prodajalec in B. B. kot kupec, ter da se odobri vloga tožnika za odobritev pravnega posla z gozdnim zemljiščem za iste parcele, za katero je dne 18. 12. 2020 sprejel ponudbo prodajalca A. A. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

5. Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na argumente iz obrazložitev prvo- in drugostopenjske odločbe. Dodatno še navaja, da je z gozdnogospodarskimi načrti določeno, kdaj se neka površina šteje kot gozd (8. člen ZG). Ali rastje ustreza definiciji iz 2. člena ZG, ni v njeni pristojnosti.

6. Stranka z interesom B. B. v odgovoru na tožbo navaja, da je odločitev organa pravilna in zakonita.

7. Stranka z interesom A. A. na tožbo ni odgovoril, vložil je prošnjo za urgentno reševanje zadeve.

**K I. točki izreka:**

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavani zadevi tožnik izpodbija odločitev prvostopenjskega organa o zavrnitvi njegove zahteve za odobritev pravnega posla za nakup treh gozdnih zemljišč. Organ je odločitev oprl na deseti odstavek 47. člena ZG in na okoliščino, da se gozd B. B. na parc. št. 1400, k. o. ..., nahaja bližje gozdovom, ki se prodajajo. Tožnik se z odločitvijo organa ne strinja in se pri tem sklicuje na dejstvo (ki med strankami ni sporno), da ima celotna parcela B. B. površino 0,29 ha, pri čemer le 18,5 % zemljišča predstavlja gozdno zemljišče, zato ne gre za gozd v smislu prvega odstavka 2. člena ZG.

10. Če v postopku prodaje gozdnih zemljišč ne uveljavi prednostne pravice lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja (drugi stavek desetega odstavka 47. člena ZG).

11. ZG pojem gozda definira v prvem odstavku 2. člena. V prvi alineji, ki je uporabljiva v konkretni zadevi,2 določa, da je gozd zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov in ima površino najmanj 0,25 ha. Ob upoštevanju tožbenega ugovora, da je poraščenost parcele B. B. z gozdom manjša od 0,25 ha, zato ne bi smel imeti prednosti pred tožnikom, čigar parcela je v celoti poraščena z gozdom in meri 1,2 ha, je sodišče ugotavljalo, ali je gozd v smislu prve alineje prvega odstavka 2. člena ZG katero koli zemljišče v velikosti 0,25 ha, ki je vsaj v določenem delu po namenski rabi gozdno zemljišče, ali pa mora biti zemljišče najmanj v delu 0,25 ha dejansko poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja. Od te razlage je namreč odvisno, ali je organ v zadevi pravilno ugotovil obstoj prednostne pravice pri nakupu gozdnih zemljišč.

12. Četrti odstavek 2. člena ZG določa, da gozd oziroma drugo gozdno zemljišče po tem zakonu niso posamično gozdno drevje, skupine gozdnega drevja na površini do 0,25 ha (poudarilo sodišče), drevoredi, parki in plantaže gozdnega drevja. Z uporabo jezikovne razlage je ob primerjanju besedila prve alineje prvega odstavka ter četrtega odstavka 2. člena ZG mogoče ugotoviti, da je zakonodajalec kot merodajno okoliščino pri ugotavljanju, ali je določeno zemljišče gozd, določil obseg poraščenosti zemljišča z gozdnim drevjem. Če ta poraščenost znaša manj kot 0,25 ha, potem zemljišča ni mogoče šteti za gozd, ne glede na njegovo namensko rabo. V prid takšni razlagi govori tudi prva alineja šestega odstavka 47. člena ZG, iz katere izhaja pravilo, da se lahko zemljiške parcele, ki so gozd in so manjše od 5 ha, deli samo, če ni v prostorskih aktih na taki zemljiški parceli ali njenem delu določena namenska raba gozd. Iz povzete dikcije določbe je mogoče razbrati, da zakonodajalec loči med zemljiškimi parcelami, ki so poraščene z gozdnim drevjem, in med zemljiškimi parcelami, na katerih je določena namenska raba gozd. Na podlagi vsega navedenega je tako mogoče zavzeti stališče, da je merodajna okoliščina pri ugotavljanju prednostne pravice po drugem stavku desetega odstavka 47. člena ZG obseg poraščenosti zemljišča z gozdnim drevjem, pri čemer zakonodajalec določa najnižjo površino poraščenosti pri 0,25 ha. Navedba toženke v odgovoru na tožbo, da ni pristojna za presojo, ali rastje ustreza definiciji gozda iz 2. člena ZG, ob tem se pa sklicuje še na 8. člen ZG (ta določa načrte za gospodarjenje z gozdovi), tako ne vzdrži. 13. Sodišče posledično ugotavlja, da je prvostopenjski organ napačno uporabil materialno pravo, v posledici tega pa je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, saj bi moral v ugotovitvenem postopku preverjati, ali gozd na parcelah tožnika in B. B. porašča površino najmanj 0,25 ha, vendar tega ni storil. 14. Ker je sodišče ugotovilo, da je upravni organ napačno uporabil materialno pravo, je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo ter skladno s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral organ izdati nov upravni akt, pri tem pa bo moral pri ugotavljanju prednostne pravice po drugem stavku desetega odstavka 47. člena ZG pravilno uporabiti določbe ZG, tako da bo pojem „gozd“ v skladu s prvo alinejo prvega odstavka in četrtim odstavkom 2. člena ZG razlagal kot zemljišče, ki je v najmanj 0,25 ha poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

15. Sodišče ni moglo odločiti v sporu polne jurisdikcije, kot je predlagal tožnik, saj bo moral organ v ponovljenem postopku ugotavljati dejansko poraščenost zemljišč, s katerima tožnik in B. B. uveljavljata prednostno pravico na podlagi drugega stavka desetega odstavka 47. člena ZG, z gozdom. Za sojenje v sporu polne jurisdikcije tako niso izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 65. člena ZUS-1. 16. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je šlo v zadevi za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, dejstva, ki sestavljajo relevantno dejansko stanje, pa med strankami niso bila sporna (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

17. Tožnik je zahteval povrnitev stroškov tega postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 15,00 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

18. Stranki z interesom stroškov postopka nista priglasili.

1 Izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje 4. točke izreka. 2 Gozd je definiran tudi v drugi in tretji alineji prvega odstavka 2. člena ZG. Tako je gozd tudi zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 hektarja, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 metrov ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 odstotkov (druga alineja) ter obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 hektarja (tretja alineja). Glede na okoliščine konkretnega primera je v zadevi relevantna zgolj definicija iz prve alineje prvega odstavka 2. člena ZG, zato se sodišče do definicij iz druge in tretje alineje v nadaljevanju ni opredeljevalo.