Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se pri ugotavljanju predkupne pravice na podlagi drugega stavka desetega odstavka 47. člena ZG, tj. ko prednostno pravico uveljavlja drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja, predkupna pravica prizna le, če parcela tega drugega lastnika, na katero opira svojo predkupno pravico, izpolnjuje definicijo »gozda« iz prve alineje prvega odstavka 2. člena ZG, torej da meri vsaj 0,25 ha površine, porasle z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se pri ugotavljanju predkupne pravice na podlagi drugega stavka desetega odstavka 47. člena ZG, tj. ko prednostno pravico uveljavlja drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja, predkupna pravica prizna le, če parcela tega drugega lastnika, na katero opira svojo predkupno pravico, izpolnjuje definicijo »gozda« iz prve alineje prvega odstavka 2. člena ZG, torej da meri vsaj 0,25 ha površine, porasle z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožnikovi tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo Upravne enote Radovljica, št. 330-28/2021-8 z dne 29. 1. 2021, ter zadevo vrnilo upravni enoti v ponoven postopek. Z navedeno odločbo je upravna enota odobrila pravni posel prodaje za tam navedena gozdna zemljišča, ki sta jo z dnem sprejema ponudbe pod odložnim pogojem sklenila A. A. kot prodajalec in B. B. kot kupec (2. točka izteka) in zavrnila odobritev tega pravnega posla med navedenim prodajalcem in tožnikom kot kupcem (3. točka izreka). Po oceni upravne enote je B. B. izkazal predkupno upravičenje za nakup gozda po desetem odstavku 47. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG),1 ker je njegov gozd (zemljišče v izmeri 2953 m2, od tega 18/5 % gozd, ostalo pa kmetijsko zemljišče), bližje gozdu, ki se prodaja, kot tožnikov gozd (v izmeri 12.103 m2, v celoti gozd).

2. Upravno sodišče je svojo odločitev o utemeljenosti tožbe oprlo na stališče, da se pri določitvi vrstnega reda predkupnih upravičencev po desetem odstavku 47. člena ZG, za gozd šteje le tisto zemljišče, ki je poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov in ima površino najmanj 0.25 ha, kot to določa prva alineje prvega odstavka 2. člena ZG. Pri tem se je oprlo tudi na četrti odstavek 2. člena ZG2 in navedlo, da je zakonodajalec kot relevantno okoliščino pri ugotavljanju, ali je določeno zemljišče gozd, določil obseg (površino) poraščenosti zemljišča z gozdnim drevjem. Če ta znaša manj kot 0,25 ha, tega zemljišča ni mogoče šteti za gozd, ne glede na njegovo namensko rabo. Upravni enoti je naložilo, da v ponovljenem postopku pri ugotavljanju prednostne pravice pravilno uporabi določbe ZG tako, da pojem gozd v skladu s prvo alinejo prvega odstavka in četrtim odstavkom 2. člena ZG razlaga kot zemljišče, ki je najmanj na 0,25 ha poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višine najmanj 5 metrov in posledično, da v ta namen preveri, ali gozd na parceli tožnika in B. B. porašča površino najmanj 0,25 ha.

3. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre namreč za vprašanje, ki se nanaša na določitev vrstnega reda predkupnih upravičencev pri nakupu gozda, ki presega pomen konkretne zadeve, in glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Zato je odgovor na vprašanje objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

6. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, ker za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.

1 Po tej določbi je predkupni upravičenec pri nakupu gozda najprej lastnik zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja, če ta prednostne pravice ne uveljavlja, pa ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja. 2 Ta določa, da „gozd oziroma drugo gozdno zemljišče po tem zakonu niso posamično gozdno drevje, skupine gozdnega drevja na površini do 0,25 ha, drevoredi, parki in plantaže gozdnega drevja“.