Jedro

Uporaba materialnega procesnega vodstva pride v poštev le takrat, kadar je to potrebno. Tožeča stranka je navedla vsa odločilna dejstva in ponudila dokaze, ki se nanašajo na njene navedbe, zato ni bilo nobene potrebe po dodatni aktivnosti sodišča. Popravek v delu, ki se nanaša na razloge za razrešitev, bistveno ne dopolnjuje in ne zanika vsebine prispevka, zato je v skladu z določbo 2. alineje 1. odstavka 31. člena ZMed podan odklonilni razlog za objavo popravka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala objavo popravka v informativni oddaji D., skladno z določili Zakona o medijih. Tožeči stranki je bilo naloženo, da sama nosi svoje pravdne stroške.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(1) Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi; podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži povračilo vseh priglašenih pravdnih stroškov. Opozarja, da je prvostopenjsko sodišče kršilo določbo 285. člena ZPP, ker je opustilo materialno procesno vodstvo. Ker je prišlo pri zapisu medija, v katerem bi bilo treba objaviti popravek, do očitne pisne pomote, bi jo moralo sodišče nanjo opozoriti. Sodišče ni delovalo v skladu z načelom odprtega sojenja, izpodbijana sodba pa ima tudi značilnosti sodbe presenečenja, ki pomeni kršitev pravice do izjave. Prvostopenjskemu sodišču očita, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, saj je le povzelo navedbe in stališča tožene stranke, manjka pa argumentirana obrazložitev – ni razlogov o odločilnih dejstvih. Meni, da je zahtevani popravek skladen z določbami Zakona o medijih, ker v vseh točkah zanika navedbe v obvestilu, v popravku pa se navajajo druga oz. nasprotna dejstva in okoliščine, zato ni podan odklonitveni razlog iz prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih. Podaja obširne navedbe v povezavi z razrešitvijo dekanje V. M. in njenim prenehanjem delovnega razmerja ter poudarja, da je negirala in dopolnila navedbe ter prikazala druga oz. nasprotna dejstva v zvezi z navedbami iz prispevka o nadaljevanju napadov na M. Glede dela popravka, ki se nanaša na navedbe o tem, da poskuša v javnosti „zminimalizirati sodbo“ ter v zvezi z navedbami o zavajanju, da je M. v celoti izvrševala sklepe upravnega odbora in likvidnostne komisije, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Enako velja tudi glede navedb v prispevku, da na opravljenem pogovoru odvetnik C. in prorektor R. S. nista navedla nič konkretnega.

3. Tožena stranka je na pritožbo podala obširen odgovor, v katerem izraža svoje nestrinjanje s pritožbenimi zatrjevanji ter predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba zmotno očita sodišču prve stopnje opustitev materialnega procesnega vodstva in s tem kršitev določbe 285. člena ZPP. Uporaba materialnega procesnega vodstva pride v poštev le takrat, kadar je to potrebno. Tožeča stranka je navedla vsa odločilna dejstva in ponudila dokaze, ki se nanašajo na njene navedbe, zato ni bilo nobene potrebe po dodatni aktivnosti sodišča. Da v tožbenem zahtevku ne gre za očitno pisno pomoto glede navedbe medija, v katerem naj bi bil popravek objavljen, izhaja iz zahteve za objavo popravka, ki jo je tožeča stranka poslala toženi stranki 4. 12. 2014. Tudi v citirani zahtevi tožeča stranka zahteva objavo popravka v informativni oddaji D. na ... med 19:00 in 19:30 uro, čeprav je bil prispevek objavljen v drugem mediju – na medijskem portalu ... V obravnavanem primeru tako ne gre za pomanjkljivo substanciranje in odsotnost kakega odločilnega dejstva, zato ni bilo nobene potrebe po aktivnosti sodišča v smislu določbe 285. člena ZPP. Sicer pa je oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka predvsem stvar stranke, ne pa sodišča. Obenem pa je treba upoštevati, da navedba napačnega medija, v katerem naj bi bil popravek objavljen, ni edini razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišče prve stopnje, da so podani odklonilni razlogi iz prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih.(2) Ker pa se mora popravek, v skladu z določbo prvega odstavka 27. člena Zmed, objaviti brez sprememb in dopolnitev, ni mogoče ugoditi tožbenemu zahtevku, čeprav bi bil le-ta v določenem delu morebiti utemeljen.

6. V obravnavani zadevi je bil bistveni predmet poročanja vsebina sodbe Vrhovnega sodišča RS. V postopku odločanja o reviziji je bilo razsojeno, da je bila razrešitev V. M. z mesta dekanje nezakonita, ker je rektor pred sprejemom sklepa o razrešitvi ni seznanil z razlogi za razrešitev in ji ni dal možnosti, da bi se o njih izjavila.

7. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi z razlogi za razrešitev dekanje V. M. Navedba v popravku, „da je bila V. M. razrešena tudi iz razloga, ker ni izvrševala sklepov organov univerze, saj ni spoštovala odločitve rektorja in upravnega odbora U. , da mora organizirati študijski proces v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi“, bistveno ne dopolnjuje in ne zanika vsebine prispevka. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da je bila bistvena vsebina prispevka poročanje o sodbi Vrhovnega sodišča RS, katere predmet pa ni bila presoja razlogov za razrešitev oz. vprašanje, kakšne kršitve je tožeča stranka očitala V. M.; pa tudi ne vprašanje, ali so bili razlogi za razrešitev utemeljeni in v postopkih pred nižjimi sodišči dokazani. Očitki tožeče stranke dekanji V. M., da ni upoštevala sklepov vodstva, nenazadnje izhajajo iz prispevka v delu, kjer je povzeta izjava V. M. Prispevek je treba gledati kot celoto, zato ni moč pritrditi razlogovanju tožeče stranke, da je kot edini razlog za razrešitev navedeno zgolj prekoračenje pooblastil. Podlaga za razrešitev je bila, kot izhaja iz povzete izjave tožeče stranke v prispevku, ocena rektorja, da bi nadaljnje protipravno ravnanje V. M. tožeči stranki lahko povzročilo škodo. Upoštevaje podane navedbe v prispevku pritožbeno sodišče pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da popravek v delu, ki se nanaša na razloge za razrešitev, bistveno ne dopolnjuje in ne zanika vsebine prispevka, zato je v skladu z določbo druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed podan odklonilni razlog za objavo popravka.

8. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, ki jih tožeča stranka naslavlja v zvezi z odpovedjo delovnega razmerja. Iz prispevka, ki ga je treba gledati kot celoto, povsem jasno izhaja, da je bilo V. M. odpovedano delovno mesto dekanje. V zadnjem odstavku prispevka je povzeta izjava V. M., iz katere nedvoumno izhaja, da je tudi po razrešitvi z mesta dekanje ostala na U. kot profesorica in raziskovalka. Prispevek je tako glede nadaljnje zaposlitvene usode V. M. povsem jasen, zato ni nikakršne podlage za objavo popravka. Popravek glede nadaljnjega delovnega razmerja V. M. ne zanika navedb v prispevku in jih tudi bistveno ne dopolnjuje, zato je podan razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.

9. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju sodišča prve stopnje v zvezi z zahtevano objavo popravka glede nadaljevanja napadov na M. Popravek, „da je U. argumentirano in z dokazi predstavila razloge za razrešitev nekdanje dekanje, sodišče pa je potrdilo utemeljenost argumentov in dokazov“, ne zanika in tudi ne prikazuje drugih (nasprotnih) dejstev ali okoliščin, s katerimi bi izpodbijal ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu. Prispevek glede nadaljevanja napadov na M. povzema dekaničin komentar izjave tožeče stranke v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča RS. Ta izjava dekanje pa se nanaša, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, na čas, ko se je tožeča stranka že seznanila s sodbo Vrhovnega sodišča RS, zato navedba v popravku, „da je tožeča stranka argumentirano in z dokazi predstavila razloge za razrešitev nekdanje dekanje“, v ničemer ne izpodbija navedb v prispevku in nima nikakršne zveze z izjavo V. M. glede nadaljevanja napadov nanjo. Zatrjevanje napadov in predstavitev razlogov za razrešitev, kot pravilno ugotavlja tožena stranka v odgovoru na pritožbo, tudi niso v nobeni medsebojni povezavi.

10. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka. Zatrjevane protispisnosti tožeča stranka ni konkretizirala; morebitno dejstvo, da je sodišče navedlo napačno oznako odstavka, v katerem je govora o prenehanju delovnega razmerja M., pa na pravilnost in zakonitost sodbe nima vpliva. Iz celotnega konteksta obrazložitve v točki 10 namreč jasno izhaja, da se nanaša na vprašanje odpovedi delovnega razmerja.

11. Tudi dejstvo, da se sodišče ni opredelilo glede delov popravka, ki se nanašajo na „minimaliziranje sodbe“ ter „navajanje odvetnika C. in prorektorja R. S. na opravljenem pogovoru“, na pravilnost in zakonitost odločitve nima vpliva. Sodišče prve stopnje je v 13. točki obrazložitve posebej navedlo, da se ni spuščalo v obravnavanje vseh razlogov za objavo popravka oz. za njegovo zavrnitev. To pa na odločitev o tožbenem zahtevku nima vpliva. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je uveljavljani zahtevek za objavo popravka neutemeljen že iz zgoraj izpostavljenih razlogov, pri čemer pa se sodišču, upoštevaje določbo 27. člena ZMed, ni treba ukvarjati z obravnavo vseh razlogov. Popravek je treba objaviti brez sprememb in dopolnitev, zato ni pogojev za objavo, če je podan kateri od odklonilnih razlogov.

12. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno je uporabilo materialno pravo ter ni zagrešilo kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 35/2001 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZMed