Jedro

Ker je bila tožnica na dan, ko je bila pri njej ugotovljena invalidnost III. kategorije zaradi posledic bolezni, zavarovana kot samozaposlena, iz naslova invalidnosti ne more pridobiti pravice do premestitve na drugo ustrezno delo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca, št. ... z dne 14. 7. 2005 in z dne 3. 3. 2005 ter priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožničinemu tožbenemu zahtevku ugodilo tako, da je tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji priznalo pravico do premestitve na drugo ustrezno delo v svojem poklicu oziroma delu na delovnem mestu, ki ne poslabša njene invalidnosti, to je na delu v delokrogu trgovke ali gostinke z omejitvami: psihično manj zahtevno delo v trgovini ali gostinskem lokalu, psihično nezahtevnem delu, ki bi ga lahko opravljala s čim manj stiki z ljudmi, ki ne bi bilo vezano na časovne norme in bi ga lahko izvajala pod nadzorom, brez dvigovanja ali prenašanja bremen nad 10 kg in dvigovanja nad nivojem ramen in v ugodnih mikroklimatskih pogojih, kjer ne bo izpostavljena dražečim snovem, cigaretnemu dimu in prahu s polnim delovnim časom od 28. 5. 2005 dalje. Obenem je odločilo, da se je tožnica dolžna prijaviti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 30 dneh od vročitve te sodbe in da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločil toženec s posebno odločbo ter da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 14. 7. 2005 in z dne 3. 3. 2005. Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Tekom postopka je predložil pripravljalni spis in dokazila o tožničinem statusu. Iz podatkov o pokojninski dobi, ki je bil priložen pripravljalni vlogi, sledi, da je bila tožnica v obdobju od 20. 12. 1990 do 31. 12. 1992 ter od 1. 1. 1993 do 2. 3. 2006 zavarovana kot samozaposlena, kar ustreza sedanji določbi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1). Glede na ugotovljeno dejansko stanje, bi ob upoštevanju določbe 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1, ki določa, da lahko zavarovanci iz 15. in 16. člena tega zakona pridobijo pravice iz invalidskega zavarovanja v primeru I. ali II. kategorije invalidnosti, v primeru III. kategorije invalidnosti pa uveljavijo pravico do delne invalidske pokojnine, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon, za pridobitev teh pravic, bilo potrebno zahtevo po priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja zavrniti. Glede na navedeno je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in sicer določbe 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1 in ji priznalo pravico do premestitve na drugo delovno mesto. Izpostavlja odločitve Višjega delovnega in socialnega sodišča v identičnih zadevah pod opr. št. Psp 679/07 in Psp 715/07. Sodišče prve stopnje je tudi sicer poseglo v oceno delovne zmožnosti pri tožencu od datuma, ki je kasnejši od izdane prvostopne odločbe, saj je ocenilo spremembo delovnih zmožnosti na dan 28. 5. 2005, s katero je bilo odločeno o pravicah iz invalidskega zavarovanja. Vztraja, da je v socialnem sporu predmet presoje pravilnost in zakonitost prvo in drugostopne odločbe toženca. Ko gre za oceno prvostopne odločbe, je možno upoštevati zgolj dejansko stanje v časovnih mejah izdaje te prvostopne odločbe. Meni, da gre za poseg o odločanju, ki je v pristojnosti toženca. Sklicuje se na določbo 3. odstavka 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku in da se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi. Prav tako tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), je pa v delu glede odločitve o pravicah iz invalidskega zavarovanja zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku pridobilo dopolnilno mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja v sestavi specialistke psihiatrinje. Ta je menila, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti zaradi posledic bolezni od 28. 5. 2005, ker je pri njej podana zmanjšana delovna zmožnost, kot so jo v prvem postopku ugotovili trije specialisti izvedenci in sicer, da ni zmožna za vodenje trgovine niti v skrajšanem delovnem času, zmožna pa je za drugo delo v delokrogu svojega poklica z omejitvami psihofizično manj zahtevno delo v trgovini ali gostinskem lokalu, brez dvigovanja ali prenašanja bremen nad 10 kg in dvigovanja nad nivojem ramen in v ugodnih mikroklimatskih pogojih, kjer ne bo izpostavljena dražečim snovem, cigaretnemu dimu in prahu v polnem delovnem času. Psihično nezahtevno delo pa bi bilo po njeni oceni tako, ki bi ga lahko opravljala s čim manj stiki z ljudmi, ki ne bi bilo vezano na časovne norme in bi ga lahko izvajala pod nadzorom.

S takšnim mnenjem sta se obe stranki strinjali, toženec izrecno tudi z ugotovljenim datumom nastanka sprememb v zdravstvenem stanju oziroma ugotovljeno delovno zmožnostjo ter nastanka III. kategorije invalidnosti. Pritožbene navedbe so že iz tega razloga neutemeljene in ker datum nastanka III. kategorije toženec izpodbija šele v pritožbi, tudi neupoštevne. Ostale pritožbene navedbe glede upoštevanja dokumentacije v časovnem okviru prvostopne odločbe, pa so pavšalne, brez konkretnih navedb, katera dokumentacija se je upoštevala oziroma se ne bi smela upoštevati. Sodišče prve stopnje je dopolnilno mnenje, ker je štelo, da je ustrezno obrazloženo, v celoti sprejelo in tožnico v skladu s 3. alinejo 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 28. 5. 2005 dalje.

Za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja kot invalidu III. kategorije invalidnosti je na podlagi podatkov v spisu ugotovilo, da tožnica izpolnjuje splošne pogoje iz 60. in 68. člena ZPIZ-1. Spregledalo pa je, da je toženec že s pripravljalno vlogo z dne 19. 9. 2008 (list. št. 96), na katero pritožba utemeljeno opozarja, predložil podatke, da je bila tožnica v obdobju od 20. 12. 1990 do 31. 12. 1992 ter od 1. 1. 1993 do 2. 3. 2006 zavarovana kot samozaposlena, kar ustreza sedanji določbi 15. člena ZPIZ-1. S pripravljalno vlogo toženca in s podatki o zavarovanju je bila dne 24. 9. 2008 (podatki iz povratnice) seznanjena tudi tožnica, vendar nanje, ne pismeno in niti na glavni obravnavi dne 25. 11. 2008 (l. št. 101) ni dala nobenih pripomb.

Skladno s 1. odstavkom 66. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije, če ob nastanku invalidnosti še ni dopolnil starosti 63 let (moški), oziroma 61 (ženske) in če je vključen v obvezno zavarovanje ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo oziroma, če ni vključen v obvezno zavarovanje, če izpolnjuje pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Vendar pa ob izpolnjevanju navedenih pogojev iz 1. odstavka 66. člena ZPIZ-1 pridobijo vse pravice iz invalidskega zavarovanja le zavarovanci iz 13., 14. in 22. člena ZPIZ-1. Kot je izrecno določeno v 3. odstavku 66. člena ZPIZ-1 zavarovanec iz 15. in 16. člena tega zakona pridobi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v primeru I. in II. kategorije invalidnosti, v primeru III. kategorije invalidnosti pa uveljavi pravico do dela s skrajšanim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon, za pridobitev teh pravic.

Pritožba utemeljeno poudarja, da je sodišče prve stopnje na podlagi III. kategorije invalidnosti, ker je ugotovilo, da je tožnica še vedno, čeprav za drugo delo, zmožna s polnim delovnim časom, zmotno uporabilo določbo 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1, saj je bila na dan 28. 5. 2005 pokojninsko in invalidsko zavarovana na podlagi 15. člena ZPIZ-1. To pa pomeni, da tožnica, ki je bila na dan 28. 5. 2005 zavarovana na podlagi 15. člena ZPIZ-1, da na podlagi III. kategorije invalidnosti ne more pridobiti pravic iz invalidskega zavarovanja skladno s 3. odstavkom 66. člena ZPIZ-1. Glede na takšno dejansko in pravno podlago je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo ter na podlagi 4. točke 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožničin tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca in na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja kot neutemeljen zavrnilo.