Jedro

Sodišče druge stopnje je v razveljavitvenem sklepu izrecno naložilo prvostopnemu sodišču dopolnitev dokaznega postopka z ugotovitvijo, „kakšen status zavarovanke je imela tožnica na dan nastanka zavarovalnega primera“. S pripravljalno vlogo je tožena stranka le opozorila na to, kar je sodišču prve stopnje nalagal že razveljavitveni sklep. Podatki o statusu zavarovanca so bili ves čas v invalidskem spisu. V vlogi tožene stranke zato ni šlo za navajanje novih dejstev ali predlaganje novih dokazov, torej tudi ni moglo priti do kršitve določb 286. ali 362. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, razvrstilo tožnico v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo ustrezno delo, toženi stranki pa naložilo, da o pravici in višini nadomestila za invalidnost odloči s posebno odločbo. Enako je sodišče prve stopnje odločilo že s sodbo Ps 2218/2005 z dne 29. 5. 2007, vendar je pritožbeno sodišče takratno odločitev razveljavilo s sklepom Psp 683/2007 z dne 13. 12. 2007 z napotki za dopolnitev dokaznega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica izpolnjuje splošne pogoje iz 60. in 68. člena ZPIZ-1 za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja kot invalid III. kategorije. Spregledalo pa je, da je tožena stranka že s pripravljalno vlogo z dne 19. 9. 2008 predložila podatke o zavarovanju tožnice kot samozaposlene. Na te podatke tožnica ni imela pripomb. Na podlagi tretjega odstavka 66. člena ZPIZ-1 pa zavarovanec iz 15. in 16. člena ZPIZ-1 v primeru III. kategorije invalidnosti lahko uveljavi le pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega in pravico do delne invalidske pokojnine.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo“iz vseh revizijskih razlogov“. Navaja, da je tožena stranka podatke, da je bila tožnica v določenih obdobjih zavarovana kot samozaposlena, predložila sodišču šele s pripravljalno vlogo z dne 19. 9. 2008, kar pomeni, da je bila s temi navedbami prekludirana. V ponovnem postopku bi lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze na prvem naroku nove glavne obravnave le, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku ni mogla navesti oziroma predložiti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica izpolnjuje vse splošne pogoje iz 66. in 68. člena ZPIZ-1, navedb tožene stranke glede samozaposlitve pa pravilno ni upoštevalo. Zato ne držijo navedbe v izpodbijani sodbi, da je sodišče prve stopnje spregledalo pripravljalno vlogo tožene stranke.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne. Sodišče prve stopnje je bilo pri odločanju vezano na napotilo iz sodbe pritožbenega sodišča Psp 683/2007. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). V obravnavani zadevi ne gre za primer, ki ga ureja drugi odstavek 130. člena ZPP-D. Zaradi razveljavitve prve prvostopenjske sodbe z dne 29. 5. 2007, ki je bila s sklepom pritožbenega sodišča z dne 13. 12. 2007 razveljavljena, se postopek na prvi stopnji ni končal pred uveljavitvijo ZPP-D, saj je razveljavljena sodba izgubila vse pravne učinke. Postopek pred sodiščem prve stopnje (po zavrnitvi pritožbe pravnomočno) končal 25. 11. 2008, torej glede na drugi odstavek 130. člena ZPP-D že po novih predpisih, zato veljajo tudi za revizijo novelirane določbe ZPP. To pomeni, da revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP), ne pa več tudi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

7. Revizija ne navaja izrecno nobene določbe ZPP, ki naj bi jo sodišče kršilo. Dovolj določno pa je iz navedb mogoče ugotoviti, da gre za uveljavljanje (relativne) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje. Sodišču druge stopnje očita kršitev določbe šestega odstavka 286. člena ZPP, ker je upoštevalo dejstva in dokaze, ki jih je tožena stranka navedla prepozno.

8. Po določbi prvega odstavka 362. člena ZPP mora sodišče prve stopnje opraviti vsa pravdna dejanja in obravnavati vsa sporna vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v svojem razveljavitvenem sklepu. Sodišče prve stopnje je to storilo. Tožena stranka na prvem naroku nove glavne obravnave (dne 7. 5. 2008) ni navajala nobenih novih dejstev ali predlagala novih dokazov, ki jih ne bi predlagala že v dotedanjem postopku. To pa pomeni tudi sklicevanje na navedbe in predloge v odgovoru na tožbo: da je tožnica s.p. in da sodišče kot dokaz upošteva (vpogleda) invalidski spis št. 1034140. Sodišče druge stopnje je v razveljavitvenem sklepu izrecno naložilo prvostopnemu sodišču dopolnitev dokaznega postopka z ugotovitvijo, „kakšen status zavarovanke je imela tožnica na dan nastanka zavarovalnega primera“. S pripravljalno vlogo z dne 19. 9. 2008 je tožena stranka le opozorila na to, kar je sodišču prve stopnje nalagal že razveljavitveni sklep. Podatki o statusu zavarovanca so bili ves čas v invalidskem spisu. Zato v vlogi tožene stranke ni šlo za navajanje novih dejstev ali predlaganje novih dokazov, torej tudi ni moglo priti do kršitve določb 286. ali 362. člena ZPP.

9. Ker je vsebina socialnega spora drugačna kot pa na primer delovnega ali povsem civilnega spora, je v 61. členu ZDSS-1 določeno tudi načelo materialne resnice: sodišče mora popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Tudi pravice iz naslova invalidnosti so določene s prisilnimi predpisi (zakoni), ki določajo tudi pogoje za njihovo priznanje, odmero in izplačevanje. To pa pomeni tudi, da bi moralo sodišče že na podlagi predloženih dokazov (invalidski spis) presoditi, ali gre tožnici na podlagi podatkov v spisu (evidenc o zavarovanju) kakšna in katera pravica iz invalidskega zavarovanja. Na to je bilo sodišče prve stopnje še izrecno opozorjeno z razveljavitvenim sklepom.

10. Razloga zmotne uporabe materialnega prava tožnica niti smiselno ne obrazloži oziroma utemelji. Ker revizija v tem delu nima nobenih razlogov, izpodbijane sodbe v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti.

11. Ker revizijski razlog ni podan je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.