Jedro

Ker je tožnik, ki je bil sicer dijak srednje šole, delal v dejavnosti oziroma delovnem procesu pri toženi stranki z njenim soglasjem in po njenih navodilih, gre v zvezi z odškodninsko odgovornostjo tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik pri takšnem delu utrpel, za delovni spor v smislu določb točke e) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Tožnik pred nastopom dela na stroju za izkoževanje ni bil poučen, da se kos mesa na tekočem traku v ustju stroja lahko zatakne, tako da ga ni mogoče sprostiti z varnim pritiskom z dlanjo roke, temveč ga je treba izvleči in na novo položiti na trak. Prav tako ni bil poučen, da v takem primeru zataknjenega kosa mesa ne sme potiskati s prsti roke. Upoštevaje mladost in neizkušenost tožnika je sodišče zato pravilno presodilo, da je tožena stranka v celoti odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri tem, ko je poskušal zagozdeni kos mesa sprostiti s potiskom s prsti roke in mu je pri tem prste in roko potegnilo med nože stroja.

Izrek

Glede odločitve o odškodnini za premoženjsko škodo se revizija zavrže, v ostalem pa zavrne.

Tožena stranka mora tožniku povrniti stroške odgovora na revizijo v znesku 422,28 EUR v 15 dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da tožniku iz naslova poškodbe pri delu z dne 5. 7. 2002 plača odškodnino za utrpljeno nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 35.678,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe dalje, in iz naslova nastale premoženjske škode 216,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Hkrati je tožencu naložilo, da tožniku povrne 3.448,26 EUR stroškov postopka, prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Za 11.497,07 EUR višji zahtevek je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo tako, da je toženi stranki naložilo plačilo celotnega zneska pred sodiščem prve stopnje odmerjene odškodnine za nepremoženjsko škodo (39.642,80 EUR) in celotnega zneska odškodnine za premoženjsko škodo (240,36 EUR) z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter potrdilo zavrnilni del izreka prvostopne sodbe le do zneska 7.511,26 EUR. Na pritožbo tožene stranke pa je znesek na prvi stopnji prisojenih stroškov postopka znižalo na 3.073,32 EUR. Ker je tožnik v času poškodbe pri delu delal v takratni dejavnosti tožene stranke kot dijak, je soglašalo, da je v sporu na podlagi točke e) prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, čeprav v času poškodbe tožniku napotnica za dijaško oziroma študentsko delo ni bila izdana. Hkrati je presodilo, da je za škodo, ki jo je tožnik utrpel v posledici poškodbe pri delu, v celoti odgovoren toženec tako po pravilih o objektivni odgovornosti za delovanje nevarne naprave, na kateri je prišlo do poškodbe, kot po pravilih o krivdni odgovornosti, ker toženec pred začetkom dela tožnika ni ustrezno poučil o varnem delu na stroju za izkoževanje in na njem ni bilo ustreznih opozoril v zvezi z varnim delom. Glede pravnomočno dosojenega zneska iz naslova premoženjske škode je sodišče sklenilo, da se revizija ne dopusti.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožnik najmanj do 40 % sam odgovoren za utrpljeno škodo. Zanika, da bi bila podana njena objektivna odškodninska odgovornost, ker ob pravilnem delu na stroju, na katerem se je tožnik poškodoval, ne gre za nevarno napravo. Glede krivdne odškodninske odgovornosti pa navaja, da je sodišče zmotno štelo, da je šlo za poškodbo pri delu. Tožnik pri toženi stranki ni bil zaposlen, niti ni delal kot študent preko študentske napotnice, temveč je šlo tudi po ugotovitvah inšpektorja za delo oziroma sodne odločbe o prekršku v bistvu za delo na črno. Na tako opredelitev dela ni mogoče raztezati pojma delodajalca in določb Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), s tem pa tudi ne krivdne odškodninske odgovornosti delodajalca. Če bi tožnik, ki je bil sicer dijak Biotehnične šole in v teku šolanja že seznanjen z živilskimi stroji, vlagal v izkoževalni stroj meso tako, kot mu je bilo rečeno, do poškodbe ne bi prišlo. Ker je s prsti sam posegel v območje nožev stroja, ne da bi pred tem stroj izklopil, je za poškodbe roke sam soodgovoren.

4. Revizije je bila vročena tožniku, ki je v odgovoru predlagal njeno zavrnitev. Navaja, da o dejstvu, da je pri toženi stranki delal po njenih navodilih, za odškodninsko odgovornost njegov formalni pogodbeni status ni bistven. Ker je bil o načinu dela in nevarnosti pri delu neustrezno poučen, je sodišče pravilno ugotovilo odškodninsko odgovornost tožene stranke.

5. Glede dosojene odškodnine za premoženjsko škodo revizija ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena.

6. Ker tožena stranka v reviziji uveljavlja izključitev svoje odgovornosti zaradi tožnikove sokrivde, se šteje, da revizijo vlaga tako glede prisojene odškodnine iz naslova premoženjske škode, kot iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo. Ker je glede dosojene odškodnine za premoženjsko škodo sodišče druge stopnje sklenilo, da se revizija (zaradi nedoseganja revizijske meje vrednosti predmeta spora) ne dopusti, je sodišče na podlagi 377. člena ZPP v tem delu revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

7. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le v tistem delu, v katerem se izpodbija z dovoljeno revizijo, in v mejah razlogov, ki se v reviziji uveljavljajo, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti. Pri tem je sodišče vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Glede na ugotovitve sodišča, da je tožnik, ki je bil sicer dijak Srednje biotehnične šole, delal v dejavnosti oziroma delovnem procesu pri toženi stranki z njenim soglasjem in po njenih navodilih, revizijsko sodišče soglaša, da gre v zvezi z odškodninsko odgovornostjo tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik pri takšnem delu utrpel, za delovni spor v smislu določb točke e) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, na podlagi katerih je delovno sodišče pristojno tudi za odločanje v individualnih delovnih sporih o opravljanju dela otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov. Pri tem formalno pravna podlaga za opravljanje takega dela niti glede pristojnosti sodišča in niti glede odškodninske odgovornosti delodajalca ni pomembna.

9. Po ugotovitvah sodišča tožnik pred nastopom dela na stroju za izkoževanje ni bil poučen, da se kos mesa na tekočem traku v ustju stroja lahko zatakne, tako da ga ni mogoče sprostiti z varnim pritiskom z dlanjo roke, temveč ga je treba izvleči in na novo položiti na trak. Prav tako ni bil poučen, da v takem primeru zataknjenega kosa mesa ne sme potiskati s prsti roke. Upoštevaje mladost in neizkušenost tožnika je sodišče zato pravilno presodilo, da je tožena stranka v celoti odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri tem, ko je poskušal zagozdeni kos mesa sprostiti s potiskom s prsti roke in mu je pri tem prste in roko potegnilo med nože stroja. Na podlagi takih ugotovitev, na katere je revizijsko sodišče vezano, gre v prvi vrsti za krivdno odškodninsko odgovornost tožene stranke v smislu določb prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ) v zvezi s 184. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ker neizkušenega tožnika pred odreditvijo dela na stroju za izkoževanje ni ustrezno poučila o varnem delu (23. člen ZVZD). Pri tem je sodišče pravilno presodilo, da na podlagi navedenih ugotovitev tožniku ni mogoče očitati krivdnega prispevka k nastanku poškodbe.

10. Glede na navedeno v reviziji zatrjevani razlog zmotne uporabe materialnega prava pri ugotovitvi polne odškodninske odgovornosti tožene stranke ni podan. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP glede prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Tožnik je v odgovoru na revizijo utemeljeno opozoril na zgrešene navedbe glede podlag za delo dijakov v zvezi z odškodninsko odgovornostjo delodajalca za posledice dijakove nesreče pri delu. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, mora na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP tožniku povrniti stroške za sestavo odgovora na revizijo po odvetniku, ki upoštevaje ob vložitvi tožbe veljavno Odvetniško tarifo in vrednost izpodbijanega dela sodbe znašajo 422,28 EUR.