Jedro

Kako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v konkretnem primeru ni bilo neupravičenih izdatkov in da je 100 % izdatkov skladnih z veljavnimi predpisi, iz izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati. O tem, kako je tožena stranka (na njej je namreč dokazno breme) dokazala ta odločilna dejstva, v obrazložitvi ni nobenih razlogov, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodbe v tem delu pritožbeno sodišče (ponovno) ne more preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka od tožene stranke zahteva vračilo neupravičeno prejetih državnih in evropskih sredstev v višini finančnega popravka1 zaradi kršitve pravil o javnih naročilih v zvezi z dodatnimi gradbenimi deli pri izgradnji športno rekreacijskega centra ... Sodišče prve stopnje (kot nesporno) ugotavlja, da je tožena stranka naročilo v zvezi z dodatnimi deli (v štirih aneksih2) oddala ponudniku, ki je že izvajal naročilo po prvotni gradbeni pogodbi z izvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave.

O tožbenem zahtevku je sodišče prve stopnje prvič odločilo s sodbo z 22. 8. 2017 in tožbeni zahtevek zavrnilo z obrazložitvijo, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji za takšno ravnanje tožene stranke, in z (lapidarnimi) rezervnimi razlogi, da pogoji za izvedbo finančnega popravka niso podani tudi zato, ker je temeljni razlog za izvedbo popravka nenamenska oziroma neracionalna poraba proračunskih sredstev, tožena stranka pa je skupaj z deli, opravljenimi na podlagi aneksov, plačala manj od ocenjenih upravičenih stroškov po (prvotni) pogodbi. Ker je bila sodba obremenjena z bistvenimi kršitvami iz 8. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je višje sodišče z natančnimi napotki zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva plačilo 204.403,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je naložilo povrnitev 6.990,51 EUR toženkinih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

Z vprašanjem, ali so (bili ob sklepanju aneksov) izpolnjeni zakonski pogoji za izbiro enostavnejšega postopka javnega naročanja se tokrat ni ukvarjalo. Tožbeni zahtevek je zavrnilo, ker je ugotovilo, da ugotovljene kršitve v postopku javnega naročanja niso imele finančnih posledic za sredstva Evropske unije (EU). Tožeča stranka kljub ugovoru tožene stranke ni zatrjevala ali izkazala, da bi katerikoli izdatek nepravilno bremenil sklade EU. Ker že obstoji stanje, ko je 100 % izdatkov skladnih z veljavnimi predpisi, bi imel finančni popravek zgolj funkcijo kazni.

3. Tožeča stranka se zoper takšno sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP in predlaga spremembo sodbe z ugoditvijo zahtevku, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi obsežno obrazloži svoje videnje vprašanja prikrajšanja oziroma oškodovanja proračuna v luči ureditve finančnega popravka. Sklicuje se na sodbe sodišča EU in Višjega sodišča v Ljubljani.

4. Tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe. Finančni popravki v smislu 99. do 102. člena Uredbe (ES) št. 1083/2006 (Uredba) zadevajo razmerje med tožečo stranko kot državo članico in EU, ne posameznika, torej tožene stranke.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Predmet presoje ob tokratnem pritožbenem odločanju je le zaključek sodišča prve stopnje, da kršitve toženke v postopku javnega naročanja niso imele finančnih posledic za sredstva EU3, ker (kot razloge izpodbijane sodbe razume pritožbeno sodišče) tožeča stranka ni zatrjevala in izkazala, da bi katerikoli izdatek nepravilno bremenil sklade EU4, v konkretnem primeru ni bilo neupravičenih izdatkov in je 100 % izdatkov skladnih z veljavnimi predpisi5. 7. Stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni zatrjevala in izkazala, da bi katerikoli izdatek nepravilno bremenil sklade EU, je očitno posledica zmotnega razumevanja materialnega prava (čeprav ga je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe pravilno povzelo). V skladu s 7. točko 2. člena Uredbe je nepravilnost (ki po 98. členu Uredbe upravičuje uporabo finančnih popravkov), kakršnakoli ugotovljena kršitev določb zakonodaje Skupnosti, ki je posledica delovanja ali opustitve gospodarskega subjekta, ki zaradi neupravičene postavke odhodkov škoduje ali bi škodovala splošnemu proračunu EU. Kršitev pravil o javnem naročanju je torej nepravilnost v smislu uredbe že, če lahko kot taka vpliva na proračun, kar tožeča stranka utemeljeno izpostavlja v pritožbi. Obstoja natančnega finančnega vpliva tožeči stranki ni treba dokaz(ov)ati.6 Tožena stranka pa lahko (ker finančni popravek vendarle ni namenjen kaznovanju, ampak odškodovanju) dokaže, da nepravilnost v smislu 7. točke 2. člena Uredbe ni in ne bi mogla škodovati splošnemu proračunu Evropske unije.

8. Kako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v konkretnem primeru ni bilo neupravičenih izdatkov in da je 100 % izdatkov skladnih z veljavnimi predpisi, iz izpodbijane sodbe ni mogoče razbrati. O tem, kako je tožena stranka (na njej je namreč dokazno breme) dokazala ta odločilna dejstva, v obrazložitvi ni nobenih razlogov, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodbe v tem delu pritožbeno sodišče (ponovno) ne more preizkusiti.

9. Na podlagi obrazloženega je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP namreč glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more odpraviti7,8, ponovitev postopka pred sodiščem prve stopnje tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravic strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

10. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v okviru trditev pravdnih strank ob ustrezni razporeditvi trditvenega in dokaznega bremena, na podlagi dokazne ocene izvedenih (in po potrebi dodatno izvedenih) dokazov v luči 8. člena ZPP, upoštevajoč v primeru neprerekanih dejstev pravilo 214. člena ZPP, ugotoviti pravno odločilna dejstva za odločitev o tožbenem zahtevku in v sodbi navesti popolne razloge o vseh odločilnih dejstvih. Pri tem naj si pomaga tudi z napotki, ki mu jih je višje sodišče dalo že v prejšnjem sklepu II Cp 2781/2017. Ker so ugotovitve izpodbijane sodbe o odločilnih dejstvih izjemno omejene, natančnejših in določnejših napotkov za nadaljnje delo (in odgovorov na pritožbene navedbe ter navedbe odgovora na pritožbo) ni mogoče dati.

11. Razveljavitev odločitve o pravdnih stroških je posledica razveljavitve sodbe; odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je v skladu z določbo 3. odstavka 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper sklep (o razveljavitvi) je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če se vloži pritožba po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 1.022.019,84 EUR (certificirana/odobrena vrednost del po štirih sklenjenih aneksih, katerih skupna vrednost je bila 1.501.568,07 EUR) x 25 % (finančni popravek) x 80 % (stopnja sofinanciranja) = 204.403,97 EUR (od tega je 85 % evropskih sredstev - 173.743,39 EUR )in 15 % državnih sredstev - 30.660,58 EUR); razliko zneska do skupne vrednosti aneksov je tožena stranka krila sama. 2 Kdaj so bili sklenjeni in kakšna je vrednost del, naročenih z njimi, je natančno navedeno v 9. točki na 7. strani obrazložitve izpodbijane sodbe. 3 22. točka obrazložitve izpodbijane sodbe. 4 19. točka obrazložitve izpodbijane sodbe. 5 18. točka obrazložitve izpodbijane sodbe. 6 Glej sodbe sodišča EU C-406/14, C-465/10 in C-199/03. 7 Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, lahko tudi delno dopolni manjkajoči dokazni postopek; ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče tudi ne more namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov ali odpraviti nejasnosti razlogov oziroma izbrati ene od nasprotujočih si različic razlogov (prim. Aleš Galič, Zakon o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona, Uradni list Slovenije, Ljubljana, 2017, stran 93). 8 Prim. sklep VS RS Cp 18/2019 v zvezi s sklepom VSL II Cp 1268/2018.