Jedro

Presoja višine preživnine za nepreskrbljenega razvezanega zakonca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zakonsko zvezo pravdnih strank razvezalo, nato pa je delno ugodilo toženkinemu zahtevku po nasprotni tožbi in tožniku naložilo, da mora toženki plačevati od 01.07.1999 dalje preživnino v skupnem mesečnem znesku 65.000 SIT. Višji tožbeni zahtevek (na plačevanje preživnine v znesku 70.000 SIT mesečno) je zavrnilo. Pritožbo tožnika, ki je dosojeno preživnino izpodbijal glede odločitve nad zneskom 50.000 SIT mesečno, je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v celoti potrdilo.

Tožnik vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo zvišanega tožbenega zahtevka, ali pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v sojenje sodišču prve stopnje. Določba 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) sicer omogoča ob razvezi zakonske zveze določitev preživnine v breme drugega zakonca, vendar le v slučaju, ko je nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za življenje, nezaposlen in se ne more zaposliti. Ne zadošča torej samo nezaposlenost, temveč tudi ugotovitev, da se nezaposleni zakonec ne more zaposliti.

Toženka, ki je stara 55 let in je končala srednjo šolo, bi se lahko zaposlila, saj je zdrava in nima drugih obveznosti. Doslej zaposlitve še ni iskala. Ugotovitev v izpodbijani sodbi, da je splošno znano, da se 55 let stara ženska skoraj ne more zaposliti, je vprašljiva.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je v reviziji sicer uveljavljana, vendar iz obrazložitve revizije ni povsem jasno, na kaj se nanaša. Trditvena podlaga revizije se po svoji vsebini predvsem ne strinja z razlogi izpodbijane sodbe, ki se nanašajo na ugotovitev, da je splošno znano, da se 55-letna ženska, ki še ni bila zaposlena in ki je brez poklica, v obstoječih družbeno ekonomskih razmerah skoraj ne more zaposliti. Kolikor je omenjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka povezana z opisanimi razlogi, ni utemeljena. Ne gre namreč za nejasne ali nerazumljive razloge, ali razloge, ki bi bili v nasprotju sami s seboj ali s podatki spisa. Splošno znanih dejstev - kar pa je omenjeno poimenovanje, ki ima svojo dejansko in pravno podlago - namreč ni treba posebej dokazovati. Revizijsko sodišče zato v izpodbijani sodbi očitane kršitve procesne narave ne najde. Nadalje pa revizija niti ne pove, v čem naj bi bile podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

Revizija potemtakem graja predvsem pravno razlago ugotovljenih dejanskih okoliščin. Določba 81. člena ZZZDR nalaga razvezanemu zakoncu, da mora plačevati preživnino za drugega zakonca, ki je nepreskrbljen, ki nima sredstev za življenje, ki je nezaposlen in se ne more zaposliti. V tem obsegu je revizija nejasna in nedosledna: po eni strani namreč tožnik obveznost plačevanja preživnine v korist toženke sprejema do višine 50.000 SIT mesečno, kar bi pomenilo, da ugotovljeno dejansko stanje sam postavlja v okvire 81. člena ZZZDR, po drugi strani pa obveznost plačevanja preživnine s trditvijo, da bi se toženka lahko zaposlila, zanika. Revizija torej po svoji vsebini izpodbija le odločitev o višini preživnine, torej znesek, ki presega prvotno določenih 50.000 SIT mesečno. Več tožnik tudi izpodbijati ne more, saj določitve preživnine v višini 50.000 SIT mesečno pritožbeno ni izpodbijal. V opisanem obsegu pa dejanske ugotovitve revizijske očitke demantirajo. Izpodbijana sodba je ugotavljala tako preživninske potrebe toženke kot preživninske zmožnosti tožnika.

Podatki o tožnikovi plači z dodatki kažejo, da so njegovi finančni prejemki v letu 2000 dosegali celo 300.000 SIT na mesec. Toženka pa bi za pokritje najnujnejših potreb mesečno potrebovala prav dodatnih 65.000 SIT, dosojenih z izpodbijano sodbo. Lastne dohodke namreč dosega le s pletenjem, poleg tega pa ji ni treba plačevati najemnine za stanovanje, ki je last hčere. Iz dejanskih ugotovitev tudi sledi, da je tožnik že v času razveze zakonske zveze toženki prav ta znesek (65.000 SIT) mesečno že plačeval. Glede pravilne uporabe določbe 81. člena ZZZDR naj se še pove, da je ugotovitev sodišča druge stopnje o tem, da je splošno znano, da se ženska v toženkini starosti skoraj ne more zaposliti, povsem pravilna in da jo tudi revizijsko sodišče sprejema kot splošno znano dejstvo, ki ga ni treba dokazovati. Sicer pa toženka stori vse, da bi v okviru danih možnosti pridobivala dohodek. Tako prideluje zelenjavo na manjšem vrtu in plete.

Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrnilo na podlagi določbe 378. člena ZPP.