Jedro

Ker je bil predlagatelj plačila sodne takse oproščen, je Vrhovno sodišče plačilni nalog razveljavilo.

Izrek

I. Ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse se ugodi in se plačilni nalog z dne 3. 5. 2018 razveljavi.

II. Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo 26.000,00 EUR odškodnine in ji naložilo, da toženi stranki povrne 30,00 EUR njenih pravdnih stroškov.

2. Višje sodišče je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sodbo višjega sodišča je tožnik pravočasno vložil predlog za dopustitev revizije.

4. Vrhovno sodišče je v zvezi z njim dne 3. 5. 2018 izdalo nalog za plačilo sodne takse, zoper katerega je pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je vložil predlog za oprostitev plačila sodne takse, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo.

Dne 24. 5. 2018 je nato sodišče prve stopnje izdalo sklep P 2153/2013-III, s katerim je njegovemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodilo. Ker torej odmerjene sodne takse ni (več) dolžan plačati, je Vrhovno sodišče ugovoru zoper plačilni nalog ugodilo in slednjega razveljavilo.

5. V predlogu za dopustitev revizije pa tožnik predlaga njeno dopustitev zaradi odločitve o vprašanju: ali sodišče s tem, ko ne angažira pravočasno predlaganega izvedenca ustrezne (nevrološke) stroke za (nevrološke) težave, ki jih zatrjuje tožnik, ter nasloni sodbo na izvedensko mnenje izvedenca druge (psihiatrične) stroke, ne stori s tem absolutno bistvenih kršitev pravil pravdnega postopka iz 14. točke (drugega odstavka) 339. člena ZPP, načela kontradiktornosti postopka in pravice do izjave? Navaja, da se je zaradi nesreče, ki se je zgodila 21. 12. 2009 (šlo je za padec na poledenelih stopnicah pred barom A.), nevrološko zdravil do 5. 11. 2010. Tožba je bila tako vložena znotraj tri letnega zastaralnega roka (dne 6. 9. 2013). Tekom postopka je v zvezi z ugotavljanjem svojih težav in potekom zdravljenja predlagal tako postavitev izvedenca psihiatra, kot nevrologa. Slednjega sodišče prve stopnje ni postavilo (namesto tega se je tudi v zvezi z nevrološkimi motnjami naslonilo na mnenje izvedenke Tomorijeve), višje sodišče pa opredelitve o tem, zakaj naj to ne bilo potrebno, ni podalo. Poudarja, da so izvedenci strokovnjaki za svoje področje. Le izvedenec nevrološke stroke bi tako lahko ocenil, do kdaj je trajalo nevrološko zdravljenje tožnika, kar je ključno vprašanje za izid tega postopka. Prav tako bi le takšen izvedenec lahko pojasnil ali je ta disfunkcija v vzročni zvezi z nesrečo. Odločitev sodišča, ki takšnega izvedenca ni postavilo, naj bi odstopala od siceršnje prakse Vrhovnega sodišča, v zvezi s tem vprašanjem pa naj bi bila neenotna tudi praksa višjih sodišč.

6. Predlog ni utemeljen.

7. Po določbi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V konkretnem primeru zastavljeno vprašanje teh kriterijev ne izpolnjuje, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).