Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana predpostavka obstoja škode, če tožnica ni zahtevala svojega dednega deleža od tistih dedičev, ki jim je skrbnik izročil dediščino, in glede vprašanja, kakšno je merilo za presojo nedopustnosti ravnanja skrbnika denacionaliziranega premoženja.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana predpostavka obstoja škode, če tožnica ni zahtevala svojega dednega deleža od tistih dedičev, ki jim je skrbnik izročil dediščino, in glede vprašanja, kakšno je merilo za presojo nedopustnosti ravnanja skrbnika denacionaliziranega premoženja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo alternativno postavljenemu zahtevku za izročitev 212 obveznic SOS2E in plačilo 4.582,07 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi oziroma za plačilo 15.358 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo – razen glede pričetka teka zamudnih obresti od posameznih zneskov (kjer je pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo) – zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločilo je, da toženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Zavzelo je stališče, da toženec ni ravnal z zadostno skrbnostjo, ker je kupnino izplačal E. Š., ne da bi počakal na zaključek zapuščinskega postopka. Dejstvo, da je poiskal pomoč odvetnika, ga ne odveže odgovornosti, ker je odgovoren vsaj za izbiro odvetnika, nejasnosti v zvezi z 78. členom ZDen, ki je bil spremenjen, pa nato sprememba razveljavljena, pa za odločitev v zadevi niso bistvene, ker je bil prvotni sklep o dedovanju pravnomočen že leta 1995. Navedlo je še, da je sklicevanje na nemško sodno prakso, ki opozarja na nujnost milejšega obravnavanja napak, ki niso storjene z veliko malomarnostjo, brezpredmetno, ker nemška sodna praksa v Sloveniji ni pravni vir.

3. Toženec je v predlogu za dopustitev revizije izpostavil dve vprašanji, in sicer, (1) ali je podana predpostavka obstoja škode, če tožnica ni zahtevala svojega dednega deleža od tistih dedičev, ki jim je skrbnik izročil dediščino, in (2) kakšno je merilo za presojo nedopustnosti skrbnikovega ravnanja. V zvezi z drugim vprašanjem meni, da je glede na to, da toženec ni ne pravnik, ne ekonomist, kriterij skrbnosti lahko le skrbnost povprečnega kmečkega gospodarja. Toženec, ki se je o rešitvi pozanimal pri odvetniku, je tako skrbnost izkazal. Podobno kot pri presoji odgovornosti sodnikov napačna odločitev skrbnika še ni protipravna. Ureditev ZDen glede trenutka uvedbe dedovanja v primeru denacionaliziranega premoženja je bila nejasna, odločitev skrbnika, da brez zapuščinskega postopka razdeli denar, pa ni bila v nasprotju s predpisi. Stališče pritožbenega sodišča o neupoštevnosti nemške in avstrijske ureditve je nepravilno, ker gre za primerjavo z rešitvami, ki temeljijo na podobnih izhodiščih kot slovenska ureditev, slovenska teorija in sodna praksa pa se še nista uspeli odzvati na vse odločilne vidike.

4. Predlog je utemeljen.

5. Glede vprašanj, ki sta navedeni v izreku tega sklepa, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku).