Jedro

Obstoj zakupnih pogodb izključuje uporabo določb ZTLR o gradnji na tujem svetu, kajti te določbe je mogoče uporabiti le tedaj, ko razmerja v zvezi z gradnjo med strankama niso drugače (pogodbeno) urejena. Drug razlog za izključitev stvarno pravnega zahtevka pa je v dejstvu, da je bila nepremičnina v času vlaganj v družbeni lasti in zato je sodišče prve stopnje tudi na podlagi teh ugotovitev pravilno zaključilo, da tožnik z gradnjo lastninske pravice na takšni nepremičnini ni mogel pridobiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke zoper toženo stranko Občino I., da je tožnik lastnik nepremičnin parcele št. 345, trstika, vl.št. 3388 k.o. I. II in III, št. 344, neplodno, št. 342, njiva, obe vl.št. 2365 k.o. M. II in III do celote, kot tudi na teh parcelah zgrajene stavbe (plažnega objekta z nadstreški), zunanjo ureditvijo in greznico in je tožena stranka dolžna izstaviti tožeči stranki listino, s katero bo mogoč prepis lastninske pravice do celote na gornjih nepremičninah na ime tožeče stranke. Tožečo stranko je sodišče obvezalo, da mora povrniti toženi stranki Občini I. stroške postopka v znesku 281.800,00 SIT v 15-ih dneh. Ustavilo pa je postopek zaradi umika tožbe zoper drugo toženo stranko Republiko Slovenijo in tretje toženo stranko Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in je tožečo stranko obvezalo, da mora drugo toženi stranki Republiki Sloveniji povrniti stroške postopka v znesku 66.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik zaradi vlaganj v objekt ni pridobil lastninske pravice po določbah 20. in 26.čl. Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih - ZTLR, posebej tudi zato, ker je bila nepremičnina v času gradnje družbena lastnina.

Zoper to sodbo se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zatrjuje, da Zakon o prometu z nepremičninami ureja le promet nepremičnin, gradnja na tujem zemljišču pa ni pravni posel, zato ta zakon ne pride v poštev. Tožeča stranka z vsemi pogodbami, najemnimi in drugimi izkazuje dobroverno navzočnost na zemljišču. Namen tožeče stranke je ravno preprečiti to, kar tožena stranka sedaj želi doseči, prilastiti si vlaganja tožeče stranke. Tožeča stranka kot dobroverna stranka, ki je na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja zakonito zgradila sporni objekt, ne more trpeti škodljivih posledic. Tožeča stranka v izogib ponavljanju svojih stališč in pravnih naziranj pritožbenemu sodišču predlaga, da vpogleda predvsem tretjo pripravljalno vlogo, kjer se ukvarja z izključno pravnimi vprašanji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnikovi navedbi, naj pritožbeno sodišče vpogleda tretjo pripravljalno vlogo tožeče stranke kot sestavni del pritožbe, ni mogoče slediti. Pritožba je samostojno pravno sredstvo, s katerim se izpodbija konkretna odločba, zato ne more biti sestavni del pritožbe pripravljalna vloga, ki je bila vložena v spis, preden je sodišče odločalo s sodbo, ki jo pritožba napada.

Na ugotovljeno dejansko stanje pritožba nima pripomb. Napada le materialno pravno odločitev sodišča prve stopnje, ki je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilna. Pravni temelj odločitve v tej zadevi ni Zakon o prometu z nepremičninami, kot napačno razume tožeča stranka, ampak Zakon o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih - ZTLR, ki se v tem postopku uporablja na podlagi določb 268.čl. Stvarno pravnega zakonika - SPZ. Po oceni pritožbenega sodišča obstajata dva razloga za izključitev tožnikovega stvarno pravnega zahtevka. Prvi razlog je obstoj zakupnih pogodb, na podlagi katerega tožnik zatrjuje, da je pristopil k izgradnji objektov. Že obstoj zakupnih pogodb izključuje uporabo določb ZTLR o gradnji na tujem svetu, kajti te določbe je mogoče uporabiti le tedaj, ko razmerja v zvezi z gradnjo med strankama niso drugače (pogodbeno) urejena. Če želita stranki, da pridobi zakupnik lastninsko pravico na vlaganjih na stvari, ki je predmet zakupne pogodbe, se morata o tem izrecno in nedvoumno dogovoriti. Če pa takega dogovora ni, zakupnik lastninske pravice ne more pridobiti ne glede na vrednost in obseg vlaganj. Takšnega dogovora pa tožnik v tem postopku ni izkazal. Drugi razlog za izključitev stvarno pravnega zahtevka pa je v dejstvu, da je bila nepremičnina v času vlaganj v družbeni lasti in zato je sodišče prve stopnje tudi na podlagi teh ugotovitev pravilno zaključilo, da tožnik z gradnjo lastninske pravice na takšni nepremičnini ni mogel pridobiti. Pravila o gradnji na tujem svetu (24., 25. in 26.čl. ZTLR) so namreč urejala le pridobitev lastninske pravice, ne pa pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 Zakona o pravdnem postopku - ZPP).