- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep III Ips 144/2009
ECLI:SI:VSRS:2010:III.IPS.144.2009 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Po noveli ZPP-D je revizija v gospodarskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00. Če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe nižja, je revizija dovoljena le, če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče.
Izrek
Reviziji se zavržeta.
Vsaka stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.
Obrazložitev
1. V obravnavanem postopku se uporabljajo določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D; Uradni list RS, št. 45/2008). Sodba sodišča prve stopnje je bila namreč izdana 3. decembra 2008, kar je po njegovi uveljavitvi 1. oktobra 2008 (primerjaj prvi in drugi odstavek 130. člena ZPP-D ter 133. člen ZPP-D).
2. Po noveli ZPP-D je revizija v gospodarskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR (490. člen ZPP). Če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe nižja, je revizija dovoljena le, če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 38. člena ZPP).
3. Pravdni stranki sta pri sodišču prve stopnje vložili reviziji zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila delno potrjena, delno pa spremenjena sodba sodišča prve stopnje o zahtevku za plačilo (kapitalizirane) glavnice v višini 99.680,13 EUR (prej 23,887.347,00 SIT) z zamudnimi obrestmi. Že iz tega sledi, da vrednost spornega predmeta v obravnavanem postopku, ki je sicer enaka zgolj vrednosti glavnega zahtevka (39. člen ZPP), ne presega mejne vrednosti za dovoljenost revizije. Zato reviziji, za kateri pravdni stranki tudi nista izkazali, da bi bili dopuščeni, nista dovoljeni.
4. Vrhovno sodišče je nedovoljeni reviziji pravdnih strank zavrglo na podlagi 377. člena ZPP, ker tega v mejah svojih pravic ni storilo že sodišče prve stopnje.
5. O stroških revizijskega postopka je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker pravdni stranki z revizijama nista uspeli, po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP sami krijeta svoje stroške revizij. Tožena stranka pa sama nosi tudi stroške odgovora na revizijo, ki zaradi nedovoljenosti revizije tožeče stranke ni bil potreben za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).