Jedro

Ker bi se tožnik kot starejši delavec ob upoštevanju dodane dobe lahko upokojil v času upravičenosti do denarnega nadomestila in je bila tudi njegova volja, da se upokoji ob upoštevanju dodane dobe, ni užival posebnega varstva pred odpovedjo. Posledično ni bilo pogojev za izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne gre za primer iz osme alineje drugega odstavka 63. člena ZUTD. Zato je tožena stranka neutemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnik krije sam svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 2. 6. 2011 in 3. 8. 2011 in za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo od 31. 12. 2010 dalje. Odločilo je, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2. Ugotovilo je, da je bil tožnik ob prenehanju delovnega razmerja zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga dne 29. 12. 2010 starejši delavec v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Po obvestilu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) z dne 17. 5. 2011 bi tožnik šele 18. 4. 2013 izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ker tožnik ob odpovedi in tudi ob prenehanju delovnega razmerja ni izpolnil minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine in jih ne bi izpolnil tudi v času 25 mesecev po prenehanju (do 28. 1. 2013), je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku kot starejšemu delavcu nezakonita. Posledično tožnik ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ker ni uveljavljal sodnega varstva.

3. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožni tožnika in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je odpravilo odločbi tožene stranke z dne 2. 6. 2011 in 3. 8. 2011, tožniku priznalo pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti od 31. 12. 2010 dalje in toženi stranki naložilo, da o odmeri in izplačevanju odloči s posebno odločbo. Toženi stranki je naložilo v plačilo tožnikove stroške postopka na prvi stopnji in pritožbene stroške. Po izračunih, ki jih je pridobil tožnik (z dne 4. 10. 2007 in 13. 6. 2011), bi minimalne pogoje za starostno upokojitev izpolnil še v času uživanja denarnega nadomestila v trajanju 25 mesecev po prenehanju delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je napačno upoštevalo kasnejši datum upokojitve brez dodane dobe na podlagi izračuna, ki ga je tožena stranka pridobila po uradni dolžnosti in zato ne tožnik ne njegov delodajalec nista mogla biti seznanjena z njim. Tožnik se je v času odpovedi zanesel na vsebino predhodnega izračuna z dne 4. 10. 2007, ki je pri določitvi datuma predvidene upokojitve upošteval čas služenja obveznega vojaškega roka. S tem, ko ga je predložil vlogi za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in z navedbami v sodnem postopku, je izrazil namero oziroma voljo za upoštevanje dodane dobe pri datumu upokojitve, ki je v obravnavanem primeru pred iztekom 25-mesečnega obdobja uživanja denarnega nadomestila. Ker mu je bila zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev, ni užival posebnega varstva pred odpovedjo v smislu prve alineje drugega odstavka 114. člena ZDR. Zato mu pogodba o zaposlitvi ni bila odpovedana nezakonito in s tem ni izpolnjen pogoj iz osme alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD, Ur. l. RS, št. 80/2010 in naslednji).

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi odstopilo od stališč, zavzetih v zadevah, ki se nanašajo na upoštevanje dodane dobe v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi starejšemu delavcu in uveljavljanjem pravice do denarnega nadomestila. V omenjenih zadevah je sodišče odločilo, da pri uporabi 114. člena ZDR v izračun minimalnih upokojitvenih pogojev ni mogoče šteti vseh tistih obdobij, ki znižujejo mejo za pridobitev pravice do starostne pokojnine ter dodane (193. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v nadaljevanju ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji) in prištete dobe, saj gre za okoliščine oziroma obdobja za katera se posameznik sam odloči, ali jih bo uveljavljal za izpolnitev upokojitvenih pogojev. Podobno je zapisalo tudi Vrhovno sodišče v zadevi VIII Ips 62/2013 z dne 2. 9. 2013. Dopis z dne 4. 10. 2007 je tožnik pridobil za lastne potrebe in ga ni mogoče uporabiti pri izračunu minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v zvezi s 114. členom ZDR. Zato ni logičen zaključek sodišča, da ravno ta dopis nakazuje voljo tožnika, da se dodana doba upošteva. S takšno obrazložitvijo sodišča druge stopnje sta varstvo starejšega delavca pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 114. členu ZDR in tudi določba osme alineje drugega odstavka 63. člena ZUTD izgubila svoj namen.

5. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. V skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUTD pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. Po določbi osme alineje drugega odstavka 63. člena ZUTD je primer iz prvega odstavka istega člena podan, če delavec zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva. ZDR v 201. členu kot starejše delavce določa delavce starejše od 55 let. Po določbi prvega odstavka 114. člena ZDR delodajalec starejšemu delavcu ne sme brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Takšno varstvo pa ne velja, če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino (prva alineja drugega odstavka 114. člena ZDR). Po šesti alineji prvega odstavka 60. člena ZUTD lahko brezposelna oseba uveljavlja denarno nadomestilo v trajanju 25 mesecev, če je starejša od 55 let in ima zavarovalno dobo več kot 25 let. 9. Tožniku je prenehalo delovno razmerje zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga 29. 12. 2010, ko je že bil star 55 let. Po predhodnih pisnih informacijah ZPIZ z dne 4. 10. 2007 in 13. 6. 2011 bi pogoje za starostno upokojitev z upoštevanjem dodane dobe izpolnil decembra 2011 oziroma 27. 2. 2012. 10. Očitek revizije, da je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi odstopilo od stališč, zavzetih v podobnih zadevah, ni utemeljen. Te zadeve niso primerljive, saj je bil v večini v reviziji citiranih zadev predmet presoje zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se je s tem izoblikovalo stališče, da delodajalec ne more avtomatično predpostavljati in računati, da bo delavec izpolnil minimalne pogoje za starostno upokojitev tudi z upoštevanjem dodane dobe (1). V revizijski zadevi VIII Ips 62/2013 z dne 2. 9. 2013 je sodišče poudarilo, da je zavarovancu prepuščeno, ali bo dodano dobo uveljavljal ali ne, saj uveljavljanje te dobe pomeni tudi nižji odmerni odstotek pokojnine. To pomeni, da je v obravnavanem primeru za upoštevanje dodane dobe bistveno, ali se zavarovanec s tem strinja in na to pristaja.

11. Sodišče druge stopnje je štelo, da je tožnik s predložitvijo obvestila ZPIZ z dne 4. 10. 2007 vlogi za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo dovolj jasno izrazil svojo voljo za upoštevanje dodane dobe pri izpolnitvi minimalnih pogojev za starostno upokojitev (2). Tožena stranka pa teh ugotovitev sodišča druge stopnje v reviziji niti ne izpodbija.

12. Tožena stranka je pri odločanju o pravici do denarnega nadomestila upoštevala dopisa ZPIZ z dne 11. 5. 2011 in 17. 5. 2011, ki ju je pridobila po uradni dolžnosti in v katerih dodana doba ni upoštevana, ne da bi upoštevala voljo tožnika.

13. Revizija nima prav, ko navaja, da predhodnih pisnih informacij ZPIZ ni mogoče uporabiti pri izračunu izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v zvezi s 114. členom ZDR. Dejstvo, da jih je tožnik pridobil sam (ZPIZ jih je izdal na zaprosilo tožnika), ne vpliva na verodostojnost in dokazno moč, saj jih je izdal organ, pooblaščen za takšne izračune (prvi odstavek 10. člena in prvi odstavek 12. člena ZPIZ-1), tudi sicer pa izračun z upoštevanjem dodane dobe ni bil nepravilen.

14. Ker bi se tožnik kot starejši delavec ob upoštevanju dodane dobe lahko upokojil v času upravičenosti do denarnega nadomestila in je bila tudi njegova volja, da se upokoji ob upoštevanju dodane dobe, ni užival posebnega varstva pred odpovedjo. Posledično ni bilo pogojev za izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne gre za primer iz osme alineje drugega odstavka 63. člena ZUTD. Zato je tožena stranka neutemeljeno zavrnila tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.

15. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

16. Ker odgovor na revizijo tožnika ne vsebuje ničesar bistvenega, je revizijsko sodišče sklenilo tudi, da stroške tega odgovora krije sam (155. člen ZPP v povezavi s 165. členom ZPP).

Op. št. (1): Predmet spora ni zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru, ko delodajalec ni seznanjen s tem, da bo delavec uveljavil pravico do upokojitve z upoštevanjem dodane dobe.

Op. št. (2): Tudi obvestilo ZPIZ z dne 13. 6. 2011, ki ga je tožnik priložil pritožbi zoper odločbo prvostopnega organa tožene stranke, kaže na njegovo voljo po upoštevanju dodane dobe. V nasprotnem primeru predhodnih informacij ZPIZ niti ne bi priložil vlogam.