Jedro

V odpovednem roku tako delavec kot delodajalec ohranjata pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, vključno z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma z njenim prenehanjem iz kakšnega drugega zakonitega razloga.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je tožniku iz krivdnega razloga redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno 1. 3. 2010, z odpovednim rokom petnajst dni. Odpoved z datumom 20. 1. 2014 je bila tožniku vročena istega dne. Dne 23. 1. 2014 pa sta stranki sklenili sporazum o razveljavitvi te iste pogodbe o zaposlitvi s 5. 2. 2014. 2. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi in tudi podredni zahtevek za razveljavitev tega sporazuma. S sklepom je zavrglo tožbo z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sporazum kot eden od zakonitih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi je bil veljavno sklenjen v času trajanja odpovednega roka, ko je pogodba o zaposlitvi še veljala. Sodišče je ugotovilo, da je bil sporazum sklenjen na pobudo tožnika, ki je želel „nadomestiti“ krivdni razlog s poslovnim, nato pa je bil na podlagi tožnikovega osnutka pripravljen sporni sporazum. Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi sporazuma, ni izkazan pravni interes tožnika za izpodbijanje redne odpovedi pogodbe iz krivdnega razloga.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 4. Zoper pravnomočno sodbo in sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s stališčem sodišča, da ni nedopustno sklepati dogovora o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja v času teka odpovednega roka. Z vročitvijo odpovedi tožniku je ta začela pravno učinkovati in je ni bilo več mogoče spreminjati, razen z izrecnim soglasjem strank. Pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka že odpovedala in odpoved vročila tožniku, pa ni mogoče več razveljaviti, tudi sporazumno ne. Sporazuma o razveljaviti odpovedi pogodbe pa ni bilo.

5. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

8. Tožnik sicer uveljavlja tudi revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar revizije v tem delu z ničemer ne utemelji oziroma obrazloži. Zato v tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.

9. Tako sodišči kot tožena stranka v odgovoru na revizijo utemeljeno opozarjajo na povsem jasno sodno prakso Vrhovnega sodišča. V odpovednem roku tako delavec kot delodajalec ohranjata pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, vključno z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma z njenim prenehanjem iz kakšnega drugega zakonitega razloga. Le kolikor delovnega razmerja ni več (ker je bila na primer delavcu vročena izredna odpoved, ki učinkuje takoj ali je potekel odpovedni rok pri redni odpovedi), je nova odpoved nična, ker nima pravne podlage. Tako kot lahko delodajalec v času odpovednega roka delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, jo lahko odpove tudi delavec. Lahko pa se tudi dogovorita za sporazumno prenehanje pogodbe, ki je eden od zakonitih razlogov za prenehanje pogodbe o zaposlitvi (81. člen ZDR-1). Pravilna je zato odločitev sodišča, da izpodbijani sporazum ni ničen.

10. Tožnik sicer izpodbija tudi odločitev sodišča o podrednem zahtevku, to je za razveljavitev spornega sporazuma. Vendar v zvezi s tem revizija nima nobene vsebinske obrazložitve oziroma utemeljitve. Navaja le, da bi moralo sodišče ugoditi že primarnemu tožbenemu zahtevku, zaradi česar o podrednem sploh ne bi bilo treba odločati. Taka vsebina revizije pa ne zadošča za revizijsko presojo izpodbijane sodbe v tem delu.

11. Ob ugotovitvi, da je bil med strankama veljavno sklenjen sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi in da je tožniku na tej podlagi tudi prenehalo delovno razmerje, je pravilna odločitev sodišča, da tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje predhodne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tudi morebitna ugotovitev nezakonitosti te odpovedi tožnikovega pravnega in dejanskega položaja ne bi v ničemer spremenila.

12. Glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, zato je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.