Jedro

Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da Pogodba o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A., ki na podlagi petega odstavka 100.b člena ZObr ureja pogoje za delovanje sindikata in sindikalnih poverjenikov, ne posega v postopek ocenjevanja redne delovne uspešnosti. Tudi sicer avtonomno pravo ne more omejevati pravic iz zakona oziroma kolektivne pogodbe, sklenjene na širši ravni. Upoštevaje vse navedeno pritožba neutemeljeno izpodbija materialnopravno presojo, da je tudi tožnik kot pooblaščenec sindikata na podlagi določb ZSPJS in KPJS upravičen do izdelave ocene za redno delovno uspešnost in pravic iz tega naslova.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 280,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020 izdela za tožnika oceno redne delovne uspešnosti in mu prizna pripadajoče pravice iz tega naslova (I. točka izreka). Povrniti mu mora 568,99 EUR stroškov postopka.

2.Zoper sodbo se pritožuje toženka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev, ker je izrek nejasen in ga ni mogoče izvršiti, za sprejeto odločitev pa tudi niso navedeni bistveni razlogi. Tožnik ni opravljal nalog iz opisa njegovega delovnega mesta, temveč sindikalno delo, zato ni upravičen do redne delovne uspešnosti po določbah ZSPJS in KPJS. Sodišče je ugotovilo, da njegov delovnopravni položaj ureja Pogodba o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A., po tej pa tožniku vtoževana pravica ne pripada. Tožnik ni bil član kolektiva Slovenske vojske, zato toženka ne more izvršiti sodbe, ki ji nalaga, naj oceni njegovo redno delovno uspešnost. Tožnik pri toženki nima nadrejenega, ki bi mu odrejal sindikalno delo in ki bi lahko ocenil rezultate tega dela. O tem sodba nima razlogov, zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vodji OE, v katero je tožnik le formalno razporejen, delo sindikalnega zaupnika pri sindikatu A. ni poznano, zaradi česar za tožnika ne izdeluje niti službene ocene. Tožnika je v vlogo sindikalnega zaupnika imenoval sindikat A., zato je za njegovo ocenjevanje pristojen izključno sindikat A. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana tudi zato, ker sodba nima razlogov o toženkinem zavzemanju, da bi bilo treba kot podlago za odločitev uporabiti SOP GŠ SV št. ... z dne 22. 10. 2020 - Ocenjevanje redne delovne uspešnosti v SV. Toženka za opravljeno delo sindikalnega zaupnika tožnika niti ne sme ocenjevati. Sodišče je namreč prezrlo določbe ZDR-1, da člani sindikata ne smejo trpeti nobenih posledic zaradi sindikalnega dela. Vsak poseg delodajalca v delovanje sindikata (kar bi bila tudi ocena tožnika) bi predstavljal kršitev pravice do sindikalne svobode, morebitna negativna ocena tožnika pa bi predstavljala diskriminacijo zaradi njegovega sindikalnega dela. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka njene navedbe kot neutemeljene in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče zavrne. Priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da očitane bistvene kršitve določb postopka niso podane, prav tako ne tiste, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Na pravilno in popolno ugotovljena dejstva je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno.

6.Iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da je bil tožnik pri toženki zaposlen na delovnem mestu podčastnik. Namesto nalog, ki spadajo v njegovo formacijsko dolžnost, je v vtoževanem obdobju v polnem delovnem času opravljal delo sindikalnega zaupnika pri sindikatu A. Ker za obdobje od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2020 ni bil ocenjen za redno delovno uspešnost, to pravico uveljavlja s tožbo.

7.Neutemeljena je pritožbena navedba o bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodišče prve stopnje ne navedlo bistvenih razlogov za odločitev. Izpodbijana sodba vsebuje vse odločilne razloge dejanske in pravne narave, zato jo je bilo mogoče preizkusiti.

8.V 18. členu Pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A., ki sta jo sklenila toženka in sindikat A., je določeno, da lahko sindikat A. izmed sindikalnih zaupnikov imenuje do štiri pooblaščene osebe, ki v okviru polnega delovnega časa namesto nalog, ki sodijo v opis dela njihovih delovnih mest oziroma formacijskih dolžnosti, opravljajo sindikalno delo. Takšna pooblaščena oseba je bil glede na prvostopenjsko ugotovitev tudi tožnik. Zmotno je pritožbeno zatrjevanje, da po citirani pogodbi tožniku ne pripada redna delovna uspešnost. Takšne določbe ta pogodba ne vsebuje. Predpisuje pa, da sindikalnim zaupnikom za čas opravljanja sindikalnega dela pripada plačilo, kot da bi opravljali svoje redno delo (20. člen), kar je pravilno izpostavilo tudi sodišče prve stopnje.

9.Pritožba se sklicuje na drugi odstavek 18. člena Pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A., na podlagi katerega se pooblaščenih oseb ne ocenjuje s službeno oceno; za potrebe napredovanj v plačne razrede se upošteva njihova zadnja veljavna redna službena ocena, ki so jo dobili na formacijski dolžnosti pred opravljanjem sindikalnega dela v okviru polnega delovnega časa. Navedena ureditev je skladna s Pravilnikom o službeni oceni (Ur. l. RS, št. 98/2014 in nadaljnji), ki določa, da se s službeno oceno ne ocenjujejo pooblaščene osebe reprezentativnih sindikatov, ki v okviru polnega delovnega časa opravljajo sindikalno delo (drugi odstavek 3. člena v zvezi s tretjim odstavkom 18. člena). Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da navedena določila o neocenjevanju tožnika s službeno oceno ne izključujejo oziroma ne preprečujejo ocenjevanja tožnika za potrebe odločitve o redni delovni uspešnosti za vtoževano obdobje.

10.Deseti odstavek 17.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji)1 glede ocenjevanja delovne uspešnosti v okviru službene ocene napotuje na predpise z obrambnega področja. Službena ocena je v 102. členu Pravil službe v Slovenski vojski (Ur. l. RS, št. 84/2009) določena kot ocena usposobljenosti za opravljanje vojaške dolžnosti in uspešnosti pri opravljanju vojaške dolžnosti, ki jo izdela pristojni nadrejeni za podrejenega na podlagi rednega spremljanja njegovega dela. Na podlagi 5. člena Pravilnika o službeni oceni se redna službena ocena uporablja pri upravljanju kariernih poti vojaških oseb, odločanju o povišanju vojaških oseb v činu, napredovanju v razredu ter napredovanju vojaških oseb v plačne razrede, pri odločanju o napotitvi na službovanje v tujino, izobraževanje ali usposabljanje, o podaljševanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski, o razporejanju na drugo formacijsko dolžnost, podeljevanju priznanj in nagrad ter v drugih primerih, določenih s predpisi ali akti vodenja in poveljevanja.

11.Redna delovna uspešnost se drugače od službenega ocenjevanja, ki temelji na predpisih z obrambnega področja, ocenjuje po splošnih predpisih za javne uslužbence. Sistema ocenjevanja se ne izključujeta, temveč se ocenjevanje redne delovne uspešnosti izvaja ločeno in neodvisno od ocenjevanja po Pravilniku o službeni oceni. Za razliko od službene ocene predstavlja ocena redne delovne uspešnosti podlago za izplačilo dela plače za redno delovno uspešnost, ta pa pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izplačuje, pri opravljanju svojih delovnih nalog, dosegel nadpovprečne delovne rezultate (prvi odstavek 22.a člena ZSPJS). Postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost se za vse javne uslužbence (mednje spadajo tudi pripadniki Slovenske vojske) izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno (prvi odstavek 30. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor - KPJS; Ur. l. RS, št. 57/2008 in nadaljnji).

12.Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da Pogodba o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A., ki na podlagi petega odstavka 100.b člena Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadaljnji) ureja pogoje za delovanje sindikata in sindikalnih poverjenikov, ne posega v postopek ocenjevanja redne delovne uspešnosti. Tudi sicer avtonomno pravo ne more omejevati pravic iz zakona oziroma kolektivne pogodbe, sklenjene na širši ravni. Upoštevaje vse navedeno pritožba neutemeljeno izpodbija materialnopravno presojo, da je tudi tožnik kot pooblaščenec sindikata na podlagi določb ZSPJS in KPJS upravičen do izdelave ocene za redno delovno uspešnost in pravic iz tega naslova.

13.Tožnika ne more prikrajšati za pravico do ocene redne delovne uspešnosti pritožbeno utemeljevanje, da ga toženka ne more oceniti, ker vodji OE, v katero je tožnik formalno razporejen, ni poznano njegovo delo sindikalnega zaupnika. Tožnik je v vtoževanem obdobju glede na prvostopenjsko ugotovitev (in kot poudarja tudi pritožba) res opravljal sindikalno delo v polnem delovnem času, namesto nalog, ki spadajo v opis formacijske dolžnosti. Ker pa je bila njegova delodajalka še vedno toženka, mu je bila za vtoževano obdobje ona dolžna izplačati plačilo, kot da bi opravljal svoje redno delo (k čemur se je tudi izrecno zavezala v 20. členu Pogodbe o zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata A.). V takšno plačilo javnega uslužbenca spada tudi redna delovna uspešnost, če so za to izpolnjeni pogoji, kar pa je treba poprej ugotoviti v postopku ocenjevanja. Toženka je zato ne glede na svojo organizacijsko strukturo in vpetost tožnika vanjo dolžna oceniti njegovo redno delovno uspešnost za vtoževano obdobje in mu v odvisnosti od ocene zagotoviti z njo povezane pravice. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno uveljavljanje kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo toženka utemeljuje s sklicevanjem, da naj bi bil izrek nejasen in ga ne more izvršiti, ker naj bi tožnika ne bilo mogoče oceniti, oziroma ker naj bi izpodbijana sodba o stališčih, za katera se zavzema toženka, ne vsebovala razlogov.

14.Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožba utemeljuje tudi z zatrjevanjem, da izpodbijana sodba nima ustreznih razlogov o SOP GŠ SV št. ... z dne 22. 10. 2020 - Ocenjevanje redne delovne uspešnosti v SV. Očitana kršitev ni podana. Če zaradi specifičnega delovnopravnega položaja tožnika za oceno njegove redne delovne uspešnosti ni mogoče uporabiti SOP, kakor to zatrjuje pritožba (ker SOP določa, da pripadnike ocenjuje nadrejeni, ki je pristojen za podeljevanje službene ocene, za tožnika pa se službena ocena ne izdeluje, in ker po toženkinem zatrjevanju tožnik tudi sicer ne bi mogel biti ocenjen po nobenem kriteriju iz SOP, ker opravlja izključno sindikalno delo), navedeno ne more iti v škodo tožnikove zakonske pravice do redne delovne uspešnosti. Za njeno realizacijo je odgovorna toženka, nenazadnje tudi s sprejemom takšnih pravil v svojih aktih, s katerimi nobenega upravičenca ne bo prikrajšala za njihovo zakonsko pravico.

15.Napačna je pritožbena navedba, da tožnika za delo sindikalnega zaupnika toženka sploh ne sme oceniti, ker bi to pomenilo kršitev pravice do sindikalne svobode, lahko pa celo diskriminacijo zaradi sindikalnega dela. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi diskriminacijo zaradi sindikalnega delovanja tožnika (prvi odstavek 6. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) predstavljalo prav to, da tožnikovo delo, ki ga je v vtoževanem obdobju opravil v polnem delovnem času (očitno ob toženkinem pristanku), sploh ne bi bilo ocenjeno za potrebe redne delovne uspešnosti, ki se sicer ocenjuje pri javnih uslužbencih in predstavlja del njihove plače. Enako obravnavo glede na osebne okoliščine mora delodajalec zagotavljati delavcu tudi glede plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (drugi odstavek 6. člena ZDR-1).

16.Pritožba se sklicuje na stališči judikatov Pdp 382/2019 in Pdp 736/2016 o tem, da je delavec lahko zakonito ocenjen le za odrejeno delo in da je presoja ocene s strani sodišča omejena na ustrezno uporabo kriterijev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da razlogi v izpodbijani sodbi v ničemer ne nasprotujejo tema stališčema, zaradi česar ne moreta vplivati na sprejem drugačne odločitve v tem sporu.

17.Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

18.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, zato z njo nastale stroške krije sama, tožniku pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo (154. člen ZPP). Ob upoštevanju Odvetniške tarife (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadaljnji) mu za to vlogo pripada 375 točk in 7,5 točk za materialne stroške, kar glede na vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) in skupaj z 22 % DDV znaša 280,00 EUR. V primeru zamude s plačilom mu toženka dolguje tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od naslednjega dne po izteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, dalje do plačila.

-------------------------------

1Določba je umeščena v V. poglavje ZSPJS (Napredovanje), ki ureja napredovanje v višji plačni razred. Predmet tožbenega zahtevka pa je redna delovna uspešnost, ki je drug institut in spada v VI. poglavje ZSPJS (Delovna uspešnost).

2Prim. Pdp 143/2024.

3Prim. VIII Ips 57/2008.