Jedro

Revizijski predlog in revizijski razlogi se ne nanašajo na sodbo, zoper katero je vložena revizija.

Izrek

Revizija zoper sodbo se zavrne. Revizija zoper sklep se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku odškodnino v znesku 2.600.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški. Višji zahtevek je zavrnilo. Ugotovilo je, da se je tožnik dne 6.8.1993 poškodoval pri delu na prestajanju kazni. Za škodo odgovarja tožena stranka. Tožniku je prisodilo odškodnino za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 1.000.000,00 SIT, za strah 100.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 1.500.000,00 SIT.

Proti tej sodbi so se pritožili obe pravdni stranki in stranski intervenient. Sodišče druge stopnje je pritožbam delno ugodilo in razveljavilo sodbo prve stopnje v obsodilnem delu za 1.500.000,00 SIT in v zavrnilnem delu za 4.500.000,00 SIT ter glede pravdnih stroškov. V ostalem je pritožbe zavrnilo in v izpodbijanih, a nerazveljavljenih delih potrdilo sodbo prve stopnje. Razveljavitev se v celoti nanaša na odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Proti tej sodbi in sklepu vlaga revizijo tožeča stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in "dosodi pravično denarno odškodnino za utrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih sposobnosti in povečanja življenjskih naporov" ali "spremeni izpodbijano sodbo in ob ugoditvi pritožbi tožnika zoper citirano sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani v zavrnilnem delu (za znesek 4.500.000,00 SIT glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih sposobnosti in povečanja življenjskih naporov) razveljavi prvostopenjsko sodbo in zadevo vrne v ponovno odločanje ter v preostalem delu potrdi prvostopenjsko sodbo (tako glede dosojene odškodnine, kot tudi glede stroškov postopka, z zakonitimi zamudnimi obrestmi)." Navaja, da je s pritožbo izpodbijala sodbo prve stopnje le v zavrnilnem delu. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi tožene stranke in stranskega intervenienta glede temelja in višine odškodnine, ugodilo pa je pritožbi tožeče stranke glede odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Ne glede na to pa je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo prve stopnje tudi v prisodilnem delu, čeprav bi moralo to odškodnino bistveno zvišati. Ker v pritožbi ni dovoljeno navajati novih dejstev in novih dokazov, je bila sodba prve stopnje nepravilno razveljavljena. Vsekakor pa je napačno razveljavljen prisodilni del prvostopne sodbe.

Revizija je bila vročena toženi stranki in stranskemu intervenientu, ki nanjo nista odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977).

Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99), je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90).

Revizija zoper sodbo ni utemeljena, revizija zoper sklep pa ni dovoljena.

Sodišče druge stopnje je o pritožbah pravdnih strank in stranskega intervenienta odločilo s sodbo in sklepom. S sodbo je delno zavrnilo vse tri pritožbe, s sklepom pa je delno ugodilo vsem pritožbam v delu, s katerim je bilo odločeno o odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ugodi pritožbi, razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje (369. in 370. člen ZPP), ni revizije, ker to ni sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan (400. člen ZPP). Revizija tožeče stranke se s predlogom, obrazložitvijo in navedbo vrednosti spornega predmeta ukvarja samo z drugostopnim razveljavitvenim sklepom. V tem obsegu revizija ni dovoljena in jo je zato revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).

Kljub temu, da se razlogi revizije nanašajo na drugostopni sklep, pa revident navaja, da vlaga revizijo zoper sodbo druge stopnje. V zvezi s tem ne podaja revizijskega predloga in ne navaja nobenih razlogov. Zato gre za neobrazloženo revizijo, ki omogoča zgolj preizkus, ali so podani tisti razlogi iz 386. člena ZPP, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je revizijsko sodišče ugotovilo, da je odškodnina za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 1.000.000,00 SIT in za strah v znesku 100.000,00 določena na podlagi pravilne uporabe materialnega prava (200. in 203. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Ugotovilo je tudi, da bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP ni. Zato je revizijo zoper sodbo druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).