Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se zakonska zveza pravdnih strank razveže (I. točka izreka sodbe), da se jima njuna hči zaupa v skupno varstvo in vzgojo in da se njeno stalno bivališče določi na naslovu stalnega prebivališča matere (II. točka izreka sodbe), ter da je oče na materin račun dolžan za hčer plačevati preživnino, in sicer od 30. 4. 2019 do pravnomočnosti sodbe 114,60 EUR mesečno, odtlej pa 237,60 EUR mesečno (III. točka izreka sodbe). Nadalje je odločilo, da stiki potekajo po tritedenskem izmenično ponavljajočem se principu, in sicer do vstopa v šolo v prvem in drugem tednu hči preživi z očetom od četrtka od 18. ure do nedelje do 18. ure, v tretjem tednu pa preživi z očetom od srede popoldan do četrtka zjutraj, po vstopu v šolo pa v prvem in drugem tednu preživi z očetom sredo popoldan ter od petka popoldan do nedelje zvečer, v tretjem tednu pa od srede popoldan do četrtka zjutraj, ostali čas v tem ciklu pa preživi z mamo; prav tako je določilo telefonske stike (vsak dan med 19.30 in 20.00 uro) ter stike med počitnicami (na način da med poletnimi počitnicami hči preživi enkrat po strnjenih 14 dni z vsakim od staršev po dogovoru med njima, krajše pa naj pri starših preživlja izmenjaje), med prazniki in ob rojstnih dnevih (IV. točka izreka sodbe). Kar sta pravdni stranki s tožbo in nasprotno tožbo zahtevali več ali drugače je zavrnilo (V. točka izreka sodbe). Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (VI. točka izreka sodbe).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbama pravdnih strank delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo: glede preživninske obveznosti tako, da vsak od staršev poskrbi za hčer v času, ki ga preživi pri njem (hrana, higienske potrebščine, bivanje in počitnikovanje) in da oče k tem stroškom pri materi prispeva še 142,00 EUR mesečno, k pokritju ostalih dekličinih potreb v skupni višini 295,00 EUR pa prispevata v razmerju 60 (oče) : 40 (mati); glede stikov v času obiskovanja šole tako, da je deklica v ponavljajočem se štirinajstdnevnem ciklu v prvem tednu pri očetu od torka popoldan do četrtka zjutraj, v drugem tednu pa od srede popoldan do četrtka zjutraj in od petka popoldan do ponedeljka zjutraj, ostali čas pa preživi z materjo; glede telefonskih stikov tako, da ti potekajo vsak dan med 19. uro in 19.30 uro, med poletnimi počitnicami pa vsak drugi dan med 20. uro in 20.30 uro; glede jesenskih, zimskih in prvomajskih počitnic tako, da jih bo deklica preživljala izmenjaje pri enem in drugem od staršev, s tem da bo zaključni vikend jesenskih in prvomajskih počitnic preživela pri drugem kot ostali del teh počitnic, božično-novoletne počitnice pa bo z vsakim od staršev preživela polovico; glede poletnih počitnic pa tako, da jih bo v obdobjih od 24. 6. do 27. 6., od 27. 6. do 1. 7., od 1. 7. do 15. 7., od 15. 7. do 31. 7., od 31. 7. do 16. 8. in od 16. 8. do 31. 8. preživela izmenjaje pri enem in drugem staršu. Sicer je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - Ali je višje sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je kot pravno podlago za odločanje v sporu glede zaupanja otroka v varstvo in vzgojo upoštevalo določbe Družinskega zakonika, ki se je pričel uporabljati s 15. 4. 2019, tožba pa je bila vložena 25. 3. 2019? - Ali je sodišče pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 105. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je omogočala zaupanje mladoletnega otroka v skupno varstvo in vzgojo samo v primeru, če je glede tega obstajalo soglasje staršev, takšnega soglasja pa med pravdnima strankama ni bilo? - Ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo standard največje otrokove koristi, ko je otroka zaupalo v skupno vzgojo in varstvo staršem? - Ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo standard največje otrokove koristi, če se mora otrok zaradi stikov en teden trikrat, drugi pa dvakrat zjutraj pripeljati na razdalji Bled – Ljubljana? - Ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo določbo 131.c člena ZZZDR, ko je o preživnini odločilo samo od izdaje sodbe dalje in ne od vložitve tožbe dalje? - Ali je sodišče v konkretnem primeru pravilno uporabilo določbo 129. člena ZZZDR, ko je ugotavljalo premoženjsko stanje in premoženjske zmožnosti posameznega starša, oziroma kako pomembno na določitev preživninskega bremena posameznega starša vplivajo potencialni dohodki vsakega od njiju? - Ali je bilo preživninsko breme med starša razdeljeno pravilno, upoštevaje 129. člen ZZZDR, glede na bistveno boljše premoženjske razmere in premoženjske zmožnosti očeta? - Ali je preživninska obveznost v višini 294 EUR glede kritja ostalih otrokovih potreb v razmerju 60 % oče in 40 % mati, izvršljiva, glede na to, da v izreku sodbe ostale otrokove potrebe niso specificirane? - Ali je materialnopravno pravilna odločitev, da si starša otroški dodatek delita na polovico, ob izkazano večjih premoženjskih in pridobitnih sposobnostih ene od pravdnih strank?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženka ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Odločalo je v senatu navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).