Jedro

V pravni teoriji in sodni praski ni sporno, da so predmet izpodbijanja lahko tudi opustitve procesnih dejanj.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo: - zamudna sodba Okrožnega (pravilno Okrajnega) sodišča v Mariboru III P 105/2011 z dne 10. 10. 2011 in darilna pogodba z dne 30. 8. 2010, sklenjena med tožečo in toženo stranko, nimata učinka v razmerju do stečajne mase tožeče stranke; - ugotovi se, da je vknjižba lastninske pravice v korist tožene stranke pri nepremičnini ID znak ..., neveljavna; - odredi se izbris vknjižbe lastninske pravice v korist toženke pri navedeni nepremičnini, ki je bila dovoljena na podlagi zamudne sodbe III P 105/2011 in se zaradi vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja dovoli ponovna vknjižba lastninske pravice v korist tožnice; - toženka je dolžna izprazniti stanovanje v tretjem nadstropju stanovanjske stavbe na naslovu ..., kot sestavni del nepremičnine ID znak ..., ter ga prostega oseb in stvari izročiti v stečajno mas tožeče stranke. Zavrnilo je zahtevek, da se opustitev vložitve odgovora na tožbo toženke v pravdni zadevi III P 105/2011 pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, zamudna sodba Okrajnega sodišča v Mariboru III P 105/2011 z dne 10. 10. 2011 in darilna pogodba z dne 30. 8. 2010, sklenjena med pravdnima strankama, razveljavijo.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo je toženka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo. Predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje, podrejeno pa razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, ker niso bili izvedeni s strani tožene stranke predlagani dokazi, zavrnjeni dokazi pa le našteti in ne obrazloženi, izpodbijana sodba nima razlogov, zakaj so bili vsi dokazni predlogi tožene stranke zavrnjeni. Izpodbijana sodba pomeni precedens s tem, ko krši načelo res iudicata in posega v vsebinsko spremembo izreka pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje III P 105/2011. Pri tem so bistveno kršene določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj ta izrecno navaja, kako in v katerih primerih je mogoče spremeniti pravnomočno sodbo. Sodba III Ips 5/2005 za presojo v konkretnem primeru ni relevantna, saj se ne nanaša na uporabo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Sodišče določbo 275. člena ZFPPIPP razlaga zmotno. Gre tudi za določbo, ki kot lex generalis ne more derogirati ZPP kot lex specialis glede pravnih učinkov pravnomočne sodbe. Omenjena odločba ZFPPIPP je v nasprotju z določili ZPP, ker pa ne ureja pravdnega postopka tudi nima specialnega učinka ob tem, da je evidentno protiustavna. Sodišče tudi nekritično navaja, da je predmetna tožba pravočasna. Pravočasen je le zahtevek, ki je bil vložen 19. 12. 2012, iz izreka izpodbijane sodbe pa je razvidno, da je razsojeno nekaj povsem drugega. Tožnik je spremenil tožbo, ta pa je bila podana po izteku 6-mesečnega roka. Sodišče bi moralo upoštevati ugovor zastaranja in prekluzije. Tožnica ni prispevala niti tolarja za nakup stanovanja; to nikoli ni bilo njeno. Toženka je podala ugovor neobstoja pravnega interesa tožnice za konkretno pravdo in ugovor nezakonitosti tožbenega zahtevka, o čemer sodišče ni odločalo. Zahtevek za razveljavitev sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru je pravno nedopusten. Pravnomočna sodba ni pravno dejanje stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj ne bi smel vztrajati na nezakonitem zahtevku, zlasti, ko je bil na to opozorjen. Določilo 274. člena ZFPPIPP ne daje pravne podlage za razveljavljanje pravnomočnih sodb in ugotavljanje njihove neučinkovitosti. Nanaša se le na pravna dejanja dolžnika, za kar je na dlani, da tožnik nima pravne podlage glede postavljenega zahtevka. Poleg tega se pravna dejanja dolžnika izpodbojna le 12 mesecev. Toženka ni navidezna temveč dejanska lastnica stanovanja.

4. Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Sodišče prve stopnje je v tč. 17 obrazložitve sodbe navedlo, katere dokazne predloge je zavrnilo in razloge za njihovo zavrnitev, čemur je sledilo tudi sodišče druge stopnje (prim. tč. 9 sodbe sodišča druge stopnje). Revizijski očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov o zavrnitvi dokaznih predlogov, se tako izkaže za neutemeljenega. Izpodbijana sodba se v tč. 8 obrazložitve opredeli tudi do pritožbenih trditev, da sodišče prve stopnje ni odločalo o toženkinih ugovorih o neobstoju pravnega interesa tožnice za predmetno tožbo in nezakonitosti tožbenega zahtevka. Pojasnjeno je, da je sodišče prve stopnje na te ugovore (pravilno) odgovorilo in zakaj. Razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP ni revizijski razlog.

7. Revizijske navedbe, da je bila tožba vložena po izteku prekluzivnega roka, niso utemeljene. V skladu s prvim odstavkom 277. člena ZFPPIPP (v zvezi s 383. členom ZFPPIPP) je treba izpodbojno tožbo vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku postopka stečaja. Stečajni postopek zoper tožnico se je začel 20. 6. 2012, zato je tožba (zahtevek, ki mu je sodišče ugodilo, je bil postavljen že v tožbi in ne šele s spremembo tožbe), ki je bila sodišču prve stopnje priporočeno poslana 19. 12. 2012, upoštevaje 112. člen ZPP, pravočasna. Neutemeljena je revizijska trditev, da naj bi bilo obdobje izpodbojnosti 12 mesecev. Za primer osebnega stečaja je za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, obdobje izpodbojnosti iz 269. člena ZFPPIPP daljše, in sicer obsega zadnja tri leta pred uvedbo postopka osebnega stečaja (391. člen ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP).

8. Neutemeljene so revizijske navedbe, da izpodbijana sodba krši načelo res iudicata in določbe ZPP, ki določajo, na kakšen način je mogoče spremeniti oz. razveljaviti pravnomočno sodbo. Revidentka namreč spregleda, da sodišče zamudne sodbe ni razveljavilo, temveč je (v skladu s prvim odstavkom 275. člena ZFPPIPP) odločilo, da nima pravnih učinkov proti stečajni masi.(1) V pravni teoriji(2) in sodni praski(3) ni sporno, da so predmet izpodbijanja lahko tudi opustitve procesnih dejanj.(4) Res je, da izdaja zamudne sodbe ni ravnanje stečajnega dolžnika, vendar pa je bilo konkretno izpodbojno dejanje stečajne dolžnice opustitev vložitve odgovora na tožbo, ta opustitev pa se je odrazila v zamudni sodbi kot izvršilnem naslovu in v tem kontekstu je treba razumeti tudi sporni del izreka izpodbijane sodbe. Poudariti je treba, da je pravno dejanje stečajnega dolžnika mogoče izpodbijati tudi, če je o pravici osebe, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, že odločeno z odločbo sodišča, ki je ali lahko postane izvršilni naslov (prvi odstavek 274. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno revizijski očitki o nesklepčnosti zahtevka niso utemeljeni.

9. Ker revizija ni utemeljena, jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

10. Odločitev o zavrnitvi revizije obsega tudi odločitev o zavrnitvi priglašenih stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. odločbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 96/1998. Op. št. (2): S. Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, 2. knjiga, Uradni list SR Slovenije, Ljubljana 1984, str. 990. M. Đorđević, Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika (pravne osebe), doktorska disertacija, Ljubljana 2003, str. 46. B. T. Blagojević, V. Krulj, Komentar Zakona o obligacionim odnosima, Savremena administracija, Beograd 1983, str. 981. Op. št. (3): Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS III 8/2009, III 5/2005, III Ips 96/1998 itd. Op. št. (4): Prim. tretji odstavek 271. člena ZFPPIPP.