Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za oceno, da gre za službeno stanovanje je dovolj, da je kot tako opredeljeno v aktu o dodelitvi ter da je bilo oddano le v začasno uporabo.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba prve stopnje.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je tožnik imetnik stanovanjske pravice na dvosobnem stanovanju v III. nadstropju stanovanjskega bloka v L. ter zahtevek, da mu mora tožena stranka to stanovanje prodati v skladu z določbami stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj.
Zoper to sodbo se iz vseh razlogov pritožuje tožnik in predlaga razveljavitev, podrejeno pa spremembo. Iz dolgih in nepreglednih zloženih stavkov, ki meglijo bistvo in delajo pritožbene razloge komaj razumljive, ponekod pa celo nerazumljive, je vendarle mogoče razbrati, da tožnik sodišču prve stopnje očita, da so razlogi sodbe protislovni ter oporeka ugotovitvi, da je sporno stanovanje službeno.
Meni, da se sodišče ne bi smelo opreti na pogodbo z dne 30.3.1989. Pritožba ni utemeljena.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba nerazumljiva. Njeni razlogi so namreč razumljivi, konsistentni in logični, tako da jo je v vseh pogledih mogoče preizkusiti. Očitana kršitev postopka iz 13. točke drugega odst. 354. čl. ZPP zato ni podana. Zmotno pa je tudi naziranje, da sporno stanovanje ni službeno. Predvsem je določitev stanovanja kot službenega v izključni pristojnosti stanodajalca. Da pa je bilo sporno stanovanje opredeljeno kot službeno, dovolj jasno izhaja iz pogodbe z dne 30.3.1989. Ta listina tudi dokazuje, da je bilo tožniku dodeljeno le v začasno uporabo. Ker torej tožnik ni dokazal, da bi imel na tem stanovanju stanovanjsko pravico (spričo pogodbe z dne 30.3.1989 nosi vsekakor on dokazno breme, da sporno stanovanje ni službeno ter da je imel na njem stanovanjsko pravico), je sodišče prve stopnje tožbena zahtevka povsem pravilno zavrnilo. In ker tožnik tudi v pritožbi ne zatrjuje nič takega, kar bi lahko ovrglo zaključke sodišča prve stopnje, ki temeljijo na omenjeni pogodbi, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje (40. čl. ZSR in 368. čl. ZPP).