Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje, da bi tožnik ob dolžni skrbnosti moral vedeti za obstoj odbitne franšize, preden je sprožil spor zoper zavarovalnico, pri kateri je imel toženec zavarovano poklicno odgovornost.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje, da bi tožnik ob dolžni skrbnosti moral vedeti za obstoj odbitne franšize, preden je sprožil spor zoper zavarovalnico, pri kateri je imel toženec zavarovano poklicno odgovornost.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo zahteva plačilo odškodnine – izgubljenega zaslužka za škodo, ki mu je nastala zaradi toženčeve (odvetniške) napake.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo in razsodilo, da mora toženec tožniku plačati 10.252,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.343,20 EUR od 24. 3. 2010 in 908,90 EUR od 8. 5. 2019 ter mu povrniti stroške pravdnega postopka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je sodišče druge stopnje pravilno tehtalo položaj oškodovanca oziroma tožnika napram odvetniku pri vprašanju, kdaj je bil oškodovanec seznanjen s strokovno napako odvetnika ter obsegom njemu nastale škode v konkretnem primeru? 2) Ali je sodišče druge stopnje kršilo namen odškodninskega prava, ki je v varstvu oškodovanca in odpravi njegovega prikrajšanja (kot sklep II Cp 2922/2015 z dne 6. 1. 2016) in odstopilo s svojo odločitvijo od sodne prakse glede vprašanja, kdaj je oškodovanec izvedel za škodo in vse potrebno, da lahko zahtevek uveljavi? 3) Ali je sodišče druge stopnje napačno presodilo, kdaj je oškodovanec za škodo izvedel, v okoliščinah ko mu je odvetnik zamolčal nevložitev predloga za izvršbo in je oškodovanec o tem izvedel v postopku, ki ga je sprožil zoper zavarovalnico, kjer je imel odvetnik zavarovano poklicno odgovornost, ter zaključilo, da je zastaralni rok začel teči naslednji dan po zamudi roka za vložitev predloga za izvršbo s strani odvetnika? 4) Ali je sodišče druge stopnje napačno presodilo, da odbitna franšiza v primeru strokovne napake odvetnika iz naslova poklicne odgovornosti ne predstavlja oškodovancu nastale škode, temveč je škoda izključno posledica strokovne napake, npr. v tem konkretnem primeru izguba na osebnem dohodku, ter da je bil tožnik seznanjen z višino odbitne franšize, ker je vedel, kolikšna izguba na dohodku mu je zaradi napake odvetnika nastala? 5) Ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje, da bi tožnik lahko postavil popolni in za obravnavo primerni tožbeni zahtevek za plačilo odbitne franšize, preden je sprožil spor zoper odgovornostno zavarovalnico in bil seznanjen z v pogodbi med odvetnikom in zavarovalnico določenim procentualnim zneskom odbitne franšize ter mu je zaradi tega mogoče očitati neskrbnost?

5. Predlog je utemeljen v obsegu, kot izhaja iz izreka sklepa.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).