Jedro

V primeru, da sta razvezana zakonca solastnika premoženja in so deleži določenim, razvezani zakonec ne more zahtevati razveljavitev pravnega posla, če istočasno ne zahteva v tožbi večji solastninski delež.

Izrek

1. Tožbeni zahtevek, ki glasi: Pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema z dne 20.3.2002, v obliki notarskega zapisa glede priznanja lastninske pravice do ene polovice nepremičnine, vpisane v vložni št. 1052 k.o. H.. se razveljavi in je tožena stranka P. Katarina dolžna izstaviti zemljiškoknjižno sposobno listino, na podlagi katere se dovoljuje, da se pri njenem vknjiženem solastniškem deležu ene polovice nepremičnine pod vložno št. 1052 k.o. H.. vknjiži lastninska pravica namesto nje na ime K. Marijan, ker bo sicer takšno listino nadomestila pravnomočna sodba s e z a v r n e .

2.Tožnica je dolžna povrniti toženi stranki 346.400,00 SIT pravdnih stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.7.2005 dalje do plačila in ji povrniti 117.425,00 SIT pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.1.2006 dalje do plačila, oboje v 15-ih dneh, da ne bo potrebna izvršba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema z dne 20.3.2002 v obliki notarskega zapisa glede priznanja lastninske pravice do ene polovice nepremičnin, vpisanih v vl. št. 1052 H.. in toženki P. Katarini, naložilo izstavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi katere se bo vknjižila lastninska pravica na ime K. Marijana, ker bo sicer tako listino nadomestila pravnomočna sodba ter toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov v znesku 467.200,00 SIT z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tako sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega prava ter v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek. V pritožbi tožena stranka navaja, da je sodišče prebralo sodbo Okrožnega sodišča I P 408/..., vendar ni ugotovilo, o čem dejansko teče spor. Iz navedenega spisa izhaja, da tožnica v tej pravdi ne uveljavlja višjega deleža od 1/2, ampak, da toženec uveljavlja večji delež, glede na sedanje lastninsko razmerje, ki je sedaj v okviru polovice vpisano na ime tožnice. Tožnica v nobenem postopku do sedaj ni uveljavljala, da je njen delež večji od 1/2, čeprav sta se z K. Marijanom razvezala 24.12.1991. Z izpodbijanim pravnim poslom toženec ni posegel v tožnici lastno polovico. Tožnica nima interesa za vložitev tožbe in njen položaj ni v ničemer slabši s sklenitvijo spornega pravnega posla. Iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja, da gre za skupno lastnino, temveč gre za solastnino.

Tožnica je odgovorila na pritožbo in predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta tožnica in prvotoženec razvezana zakonca, katerih zakonska zveza je bila razvezana v letu 1991, da sta med trajanjem zakonske zveze kupila sporno nepremičnino, na kateri je bila zgrajena stanovanjska hiša in da sta v zemljiški knjigi vpisana kot solastnika vsak do 1/2. Prav tako iz ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi tožnica zatrjevala večji delež kot ga ima, temveč večji delež uveljavlja le prvotoženec (prvotoženec v pravdni zadevi P 408/2002, ki še ni končana zahteva, da znaša njegov delež na sporni nepremičnini 76/100 in ne 1/2). Ob takem dejanskem stanju, ko sta tožnica in prvotoženec solastnika sporne nepremičnine vsak do 1/2 in kot taka lahko razpolagata s svojim solastninskim deležem, so pravno zmotni in nesprejemljivi zaključki, da je prvotoženec rapolagal s svojim nedoločnim deležem na skupnem premoženju, ko pa tožnica sploh ne zatrjuje in postavlja zahtevek, da je njen delež večji kot 1/2, na katerega je tudi že vknjižena v zemljiški knjigi. Zgolj okoliščina, da prvotoženec v drugi pravdi uveljavlja večji delež, na katerega je bil vpisan v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da je prvotoženec razpolagal z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, kot zmotno in napačno zaključuje sodišče prve stopnje. Ob tem, ko tožnica zahteva le razveljavitev pravnega posla, sklenjenega med toženima strankama za samo razveljavitev pravnega posla ni nikakršne podlage, saj tožnica ni zatrjevala niti postavila zahtevka, da znaša njen solastninski delež več kot ga že ima in je na njem tudi že vpisana v zemljiški knjigi.

Samo v takem primeru bi tožnica lahko zahtevala razveljavitev pravnega posla v obsegu, v kolikor posega v njen zatrjevani večji solastninski delež, ob postavljenem tožbenem zahtevku.

Sodišče prve stopnje je na podlagi povedanega zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku in je bilo utemeljeni pritožbi tožene stranke ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti in tožbeni zahtevek zavrniti (čl. 358 točka 4 ZPP).

Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških. Tožnica v tej pravdi ni uspela in mora v posledici tega povrniti toženi stranki pravdne stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške. Le-ti so odmerjeni v skladu z veljavno odvetniško tarifo in ZST. Tak izrek o stroških temelji na določbi čl. 166 v zvezi s čl. 154 in 155/2 ZPP.