Jedro

Ker skupno premoženje ob zaključku sojenja na prvi stopnji še ni bilo razdruženo, je pravni posel, s katerim je eden od zakoncev brez soglasja drugega razpolagal z nepremičnino, ki sodi v skupno premoženje, izpodbojen. Na stanje v zemljiški knjigi, po katerem sta bila zakonca solastnika nepremičnine vsak do ½, bi se bil mogel sklicevati le dobroverni tretji.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba toženih strank zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Toženi stranki morata v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene stroške pritožbenega in revizijskega postopka v znesku 1.082,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednje dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku za razveljavitev pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema z dne 20. 3. 2002, sklenjeni v obliki notarskega zapisa glede priznanja lastninske pravice do ene polovice nepremičnine, vpisane v vl. št. ..., k.o. ..., in za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila s strani drugotoženke za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Tožencema je naložilo plačilo tožničinih pravdnih stroškov. Izhajalo je iz ugotovitev, da je bila sporna nepremičnina kupljena (in na njej zgrajena stanovanjska hiša) v času trajanja zakonske zveze med tožnico in tožencem in da skupno premoženje po razvezi zakonske zveze še ni razdruženo, v zvezi s tožbenimi navedbami, da je bila sporna pogodba sklenjena z namenom izigranja tožnice, pa je ugotovilo, da je bila tožba za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju vložena 4. 2. 2002, sporna pogodba pa le dober mesec kasneje. Na podlagi teh dejstev je zaključilo, da so podane predpostavke za izpodbojnost sporne pogodbe v skladu z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) o posledicah enostranskega razpolaganja s stvarjo iz skupnega premoženja.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Izhajalo je iz ugotovitev, da je predmet sporne pogodbe prvotoženčev solastninski delež na nepremičnini, glede katere tožnica trdi, da sodi v njuno skupno premoženje, in da med njima teče spor o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju, v katerem zahteva večji delež od polovice prvotoženec, ne pa tudi tožnica. Ker tožnica ne zatrjuje in ne postavlja zahtevka, ki bi bil večji od vknjižene polovične solastnine, prvotoženec ni razpolagal s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju. Zgolj dejstvo, da toženec v drugi pravdi uveljavlja večji delež, pa tudi ne pomeni, da je razpolagal z nedoločenim deležem. Glede na to za razveljavitev izpodbijane pogodbe ni podlage. Tožnici je naložilo, da tožencema povrne njune stroške postopka.

3. Tožnica v reviziji uveljavlja "vse revizijske razloge". Trdi, da je sodba sodišča druge stopnje nepravilna, ker je toženec razpolagal z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, kar je v skladu s 54. členom ZZZDR prepovedano. Med strankama ni spora, da nepremičnina, ki je predmet sporne pogodbe, predstavlja skupno premoženje, da obseg skupnega premoženja še ni določen, da zakonca skupnega premoženja še nista razdelila in da teče pravda za priznanje večjega toženčevega deleža na skupnem premoženju. Dokler polovice nepremičnine v masi skupnega premoženja ni, ne more uveljavljati večjega deleža na sporni nepremičnini, ne želi pa uveljavljati le obligacijskega zahtevka. Ker je sodišče druge stopnje navedlo, da tožnica v pravdi za delitev skupnega premoženja ne uveljavlja večjega deleža od polovice, take ugotovitve pa v sodbi sodišča prve stopnje ni, je podana tudi bistvena kršitev določb postopka. Tožnica predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožba tožencev zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Zahteva povrnitev stroškov celotnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva sprejema odločitve.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencema, ki nanjo nista odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Sodišči sta pri odločanju izhajali iz naslednjih ugotovitev: - da je bila nepremičnina parc. št. 1339/123, vl. št. ..., k.o. ..., pridobljena v času trajanja zakonske zveze, sklenjene med tožnico in prvotožencem, in da je bila na podlagi kupne pogodbe vknjižena lastninska pravica tožnice in prvotoženca, vsakega do ½, - da je bila na tej nepremičnini v času trajanja zakonske zveze zgrajena stanovanjska hiša, - da sta se tožnica in prvotoženec 24. 12. 1991 razvezala, - da skupno premoženje še ni razdruženo, - da je bila 4. 2. 2002 vložena tožba za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju in da postopek še ni končan, - da sta toženi stranki 20. 3. 2002, tj. le dober mesec dni kasneje, sklenili pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema, s katero je toženec toženki na podlagi vlaganj in dela v skupnosti priznal solastninsko pravico do ½ na stanovanjski hiši, stoječi na parc. št. 1339/123, vl. št. ..., k.o. ..., s pripadajočim zemljiščem, in se je toženka vknjižila kot (so)lastnica pri prej toženčevem solastninskem deležu. Sodišče druge stopnje je še dodalo, da tožnica v pravdi za ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju ne uveljavlja večjega deleža od polovice.

7. Po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo, ki sodi v skupno premoženje zakoncev, izpodbojen.(1) Za tàko razpolaganje je šlo tudi v obravnavanem primeru. Med pravdnimi strankami ni bilo sporno, da sta nepremičnino, katere del je predmet izpodbijane pogodbe, v času trajanja zakonske zveze kupila tožnica in prvotoženec, in da skupno premoženje po razvezi zakonske zveze še ni bilo razdruženo. Nepremičnina je torej v času sojenja na prvi stopnji sodila v njuno skupno premoženje. Stanje v zemljiški knjigi, po katerem sta bila tožnica in toženec solastnika nepremičnine vsak do ½, je zgolj ustvarjalo vtis, da je nepremičnina razdružena. Na tàko stanje bi se bil mogel sklicevati le dobroveren tretji, ne pa toženec.

8. Stališče sodišča druge stopnje, da sta bila zakonca solastnika sporne nepremičnine, je zato napačno. Posledično je napačno tudi stališče, da je prvotoženec z izpodbijano pogodbo smel razpolagati s polovičnim solastninskem deležem na sporni nepremičnini.

9. Ob neizpodbijanih drugih ugotovitvah sodbe sodišča prve stopnje, ki so – kolikor gre za materialnopravne zaključke – pravilne, je tožbeni zahtevek utemeljen. Glede na to je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da se pritožba tožencev zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

10. Ker je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, se ni bilo treba spuščati v presojo o obstoju zatrjevanih kršitev določb postopka.

11. Odločitev o stroških postopka in o revizijskih stroških temelji na 154. členu ZPP. Z vzpostavitvijo sodbe sodišča prve stopnje je že odločeno, da sta toženca dolžna tožnici povrniti stroške, ki so ji nastali v postopku na prvi stopnji. Glede na to, da je revidentka v pritožbenem in v revizijskem postopku uspela, pa sta ji toženca dolžna povrniti tudi stroške odgovora na pritožbo in stroške revizijskega postopka. Priznani stroški predstavljajo strošek za odgovor na pritožbo, za sestavo revizije, za dve poročili stranki in za davek na dodano vrednost. Podrobnejša specifikacija je razvidna iz stroškovnikov, ki sta v spisu (l. št. 78 in 86). Sodišče ni priznalo postavk za posvet s stranko, ker je ta strošek vključen v sestavo pravnega sredstva oziroma odgovora nanj, niti neizkazanega izdatka za sodno takso. Izrek o zamudnih obrestih temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006. .

Op. št. (1): Tako npr. sodbe II Ips 544/92 z dne 25. 2. 1993, II Ips 198/93 z dne 8. 12. 1993, II Ips 406/2001 z dne 21. 3. 2002 in II Ips 358/2006 z dne 31. 8. 2006.