Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je zahtevala vračilo zneska, ki ga je tožencu na podlagi ustno sklenjene podjemne pogodbe plačala vnaprej kot plačilo za dela, ki pa niso bila izvedena.

2. Sodišče prve stopnje je njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

3. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Predlog za dopustitev revizije vlaga toženec. Postavlja vprašanja:

(1) ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je ugotovilo, da je tožnica izpad dohodka toženca in dan, ko naj bi se začelo delati, zanikala, po drugi strani pa toženčeve trditve štelo za nezadostne, da bi zadostile trditvenemu bremenu, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker obstaja očitno nasprotje med obrazložitvijo sodišča druge stopnje glede trditvene podlage tožbe in vsebino tožbe;

(2) ali je sodišče druge stopnje s tem, ko na povzete pritožbene očitke o procesnih kršitvah ni odgovorilo, pač pa je samo, brez predhodne obravnave, podalo povsem druge argumente za zavrnitev pritožbe, ki na prvi stopnji niso bili sporni in ne ključni za priznanje tožbenega zahtevka, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 360. členu ZPP in hkrati bistveno kršitev pravice iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma kršitev pravice do izjave na pritožbeni stopnji;

(3) ali je sodišče druge stopnje kršilo prepoved reformatio in peius, saj je odločitev oziroma razloge sodišča prve stopnje spremenilo v škodo tožnika kot edinega pritožnika s tem, ko je razloge sodišča prve stopnje povsem ignoriralo jih vsebinsko ni preigralo, posledično toženca postavilo v slabši položaj in kršilo njegovo pravico do izjave, načelo kontradiktornosti in ustavno zavarovano enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave RS ter tožniku odreklo sodno varstvo in s tem kršilo ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS;

(4) ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo 648. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) s tem, ko je štelo, da je škoda oziroma izguba podjemnika pomembna z vidika uporabe navedenega zakonskega pravila ter da škode podjemnika pri odpovedi podjemne pogodbe izven določila 648. člena OZ ni mogoče samostojno uveljavljati.

5. Povzema trditveno podlago strank in potek dosedanjega postopka. Navaja, da dejansko stanje ni ugotovljeno pravilno, ker sodišče druge stopnje ni odpravilo uveljavljanih bistvenih kršitev postopka. Meni, da nobena tožničina trditev ni nasprotovala pričetku del 4. 10. 2010 in njegovemu izpadu dohodka. Nasprotuje enačenju izpada dohodka v smislu 648. člena OZ in škode iz 132. člena OZ. Opozarja, da priznanih navedb ni treba dokazati in da pavšalno nasprotovanje šteje kot priznavanje navedb nasprotne stranke ter da sodišče prve stopnje ni presojalo zadostnosti trditev strank, pritožbeno sodišče pa ni opravilo obravnave. Zato ni presodilo pritožbenih navedb, le podalo druge argumente za zavrnitev pritožbe, ki na prvi stopnji niso bili sporni in ne ključni, so pa tudi v nasprotju s podatki spisa. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kršilo njegovo pravico do pritožbe, pravico do izjave, in pravico do enakega varstva pravic, prekršilo prepoved reformatio in peius, saj je razloge sodišča prve stopnje spremenilo v škodo pritožnika oziroma jih povsem ignoriralo, pritožnika pa postavilo v slabši položaj in mu odreklo sodno varstvo njegovih pravic. Sprejelo je tudi odločitev, ki odstopa od sodne prakse, da nekonkretizirano izpodbijane navedbe štejejo kot priznane (opozarja na odločbe Višjega sodišča v Ljubljani Cp 4262/2008, I Cpg 1170/2013, I Cpg 1028/2011, odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 222/2011 in III Ips 2/2009 ter na odločbo Višjega sodišča v Celju Cp 293/2011). Nasprotuje stališču, da se zatrjevana škoda (zaposleni brez dela in odklonitev drugih del) upošteva pri presoji izgube dohodka z vidika uporabe 648. člena OZ, saj podjemnikova pravica do plačila za neizvedeno delo ni odvisna od obstoja škode (opozarja na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 277/2014). Ker obstoj in višina njegove škode nista bila substancirano prerekana, bi moralo sodišče to obravnavati kot samostojni pobotni ugovor.

6. Predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).