Jedro

Premoženje v pravnem smislu je skupek vseh premoženjskih pravic enega pravnega subjekta. Relevantno skupno premoženje zakoncev (ali pa zunajzakonskih partnerjev) zato pomeni skupnost vseh premoženjskih, torej vrednostno ocenljivih pravic, ki pripadajo obema zakoncema (partnerjema) skupaj v nedoločenih deležih. Običajno je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na določeni stvari in bo v takšnem primeru šlo za skupno lastnino zakoncev (partnerjev). Ni pa seveda nujno v vsakem primeru predmet skupnega premoženja le lastninska pravica na stvari, temveč je to lahko tudi kakšna druga premoženjska pravica ali upravičenje.

Izrek

Reviziji se delno ugodi tako, da se razveljavita sodbi sodišča druge in prve stopnje v delu, ki se nanašata na ugotovitveni zahtevek, da je stanovanje v Izoli, ki je kupljeno s kupoprodajno pogodbo ob prodaji stanovanja ... od Občine Izola, skupno zakonsko premoženje zapustnika in tožnice in zato spada v zapuščino le ½ navedene nepremičnine, in se v navedenem obsegu zadeva vrne sodišče prve stopnje v novo sojenje. Sicer se revizija zavrne.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Piranu je v zapuščinskem postopku po pokojnem A. K. napotilo tožnico (zapustnikovo vdovo) na pravdo, da dokaže, da predstavlja stanovanje v Izoli, skupno premoženje in zato polovica tega stanovanja ne spada v zapuščino. Tožnica je s tem v zvezi proti ostalima dedičema vložila ugotovitveno tožbo in uveljavljala dajatveni zahtevek glede izstavitve listine, „sposobne za vpis lastnine pravice na nepremičnini do ene nerazdelne polovice“.

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo v celoti zavrnilo oba tožničina zahtevka na podlagi ugotovitve, da je bila tožnica tujka tako v času nastanka skupnega premoženja kot tudi ob smrti zapustnika 13. 10. 1997. 3. Pritožbeno sodišče je s sodbo zavrnilo tožničino pritožbo proti prvostopenjski sodbi. Poudarilo je, da tožnica glede na svoj državljanski status v času zakonske zveze ni mogla pridobiti lastninske pravice na stanovanju s pravnim poslom in zato tudi ne na podlagi določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR, ki urejajo skupno premoženje.

4. Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Procesna kršitev naj bi bila v tem, da sta v sodbi zapisana le dva člana senata in se zato ne da preizkusiti, ali je bilo sodišče pravilno sestavljeno. Revidentka poudarja, da je bilo sporno stanovanje kupljeno v času trajanja zunajzakonske zveze tožnice in „zapustnika“, kmalu zatem pa sta se tudi poročila. Kupljeno je bilo „na ime zapustnika“, tožničin mož pa lastninske pravice na stanovanju ni nikoli vknjižil v zemljiški knjigi. Ob vložitvi tožbe je bila tožnica že državljanka Republike Slovenije in bi zato lahko pridobila lastninsko pravico na spornem stanovanju.

5. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena nasprotni stranki, ta pa nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je delno utemeljena.

7. Iz izvirnika sodbe pritožbenega sodišča je jasno razvidno, da so bili v senatu pri odločanju trije sodniki, pomanjkljivost, ki je nastala v zvezi s prepisom sodbe, pa je mogoče odpraviti v skladu s prvim odstavkom 328. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Zato je neutemeljena trditev o revizijsko relevantnih procesnih kršitvah.

8. Premoženje v pravnem smislu je skupek vseh premoženjskih pravic enega pravnega subjekta(1). Relevantno skupno premoženje zakoncev (ali pa zunajzakonskih partnerjev) zato pomeni skupnost vseh premoženjskih, torej vrednostno ocenljivih pravic, ki pripadajo obema zakoncema (partnerjema) skupaj v nedoločenih deležih. Običajno je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na določeni stvari in bo v takšnem primeru šlo za skupno lastnino zakoncev (partnerjev). Ni pa seveda nujno v vsakem primeru predmet skupnega premoženja le lastninska pravica na stvari, temveč je to lahko tudi kakšna druga premoženjska pravica ali upravičenje. Zakonca (zunajzakonska partnerja) na originarni način pridobita skupno premoženje z delom v času trajanja zakonske zveze (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Vendar pa bo na takšni podlagi nastala skupna lastnina na nepremičnini le v primeru, če se bo na podlagi sklenjenega pravnega posla vsaj eden od zakoncev kot lastnik vknjižil v zemljiški knjigi. Predmet skupnega premoženja namreč ne morejo biti premoženjske pravice, ki jih z delom ni pridobil nihče od zakoncev.

9. Odločitev sodišč o tožničinih zahtevkih temelji na zmotnem prepričanju, da naj bi A. K. pridobil lastninsko pravico na spornem stanovanju. V konkretnem primeru bi se to lahko zgodilo le, če bi na podlagi ustrezne prodajne pogodbe tudi izposloval vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi(2). Predmet relevantnega skupnega premoženja bi bila skupna lastnina na stanovanju le v primeru, če bi na podlagi sklenjene prodajne pogodbe bila dosežena tudi vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi. Iz neprerekanih tožbenih trditev je razvidno, da naj bi A. K. glede spornega stanovanja ... z Občino Izola sklenil kupoprodajno pogodbo ..., pri čemer pa kupec ni nikoli predlagal vknjižbe lastninske pravice v zemljiški knjigi. Predmet zatrjevanega skupnega premoženja zato konkretno ni lastninska pravica na spornem stanovanju, temveč premoženjska pravica do vknjižbe lastninske pravice na podlagi pravnega posla, ki naj bi bil po tožbenih trditvah sklenjen v času zunajzakonske skupnosti. Za realizacijo takšne premoženjske pravice pa ni bistveno, ali je tožnica izpolnjevala zahtevane predpostavke v času sklenitve pravnega posla ali partnerjeve smrti, temveč v času odločanja sodišča o njenem zahtevku. Sodišči druge in prve stopnje sta tako zmotno uporabili materialno pravo, zaradi česar niso bila ugotovljena vsa relevantna dejstva.

10. Ob ponovnem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti predvsem, ali je bila relevantna prodajna pogodba glede stanovanja sklenjena v času zunajzakonske skupnosti tožnice in A. K. ter ali tožnica v času odločanja izpolnjuje pogoje za pridobitev lastninske pravice na spornem stanovanju. Odločitev o stroških ima podlago v tretjem odstavku 165. člena ZPP.

11. Vrhovno sodišče je odločalo o delni razveljavitvi sodb druge in prve stopnje na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP, dajatveni del zahtevka pa je zavrnilo na podlagi 378. člena ZPP. Toženca kot dediča namreč nista pridobila več pravic, kot jih je imel zapustnik in je zato zahtevek za izdajo zemljiškoknjižne listine v vsakem primeru neutemeljen.

Op. št. (1): Primerjaj M. Vedriš: Građansko pravo, str. 93. Op. št. (2): Primerjaj določbo 33. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR.