Jedro

Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, sta na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Pritožnica v obravnavanem primeru ni uspela izkazati, da njeno ugotovljeno finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje opravičuje zaključek, da nima sredstev za plačilo sodnih taks v znesku 148,00 EUR za tožbo in da jih tudi ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

Zgolj s splošnimi trditvami o odsotnosti denarnih sredstev oziroma premoženja in poslovanja, ki jih kljub pozivu sodišča prve stopnje ni z ničemer izkazala, pritožnica ne more biti uspešna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnice) za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v tem upravnem sporu, saj iz javno dostopnih podatkov, ki jih je pridobilo po uradni dolžnosti, izhaja, da je imela pritožnica na dan 31. 12. 2013 kratkoročne poslovne terjatve v znesku 15.031,00 EUR, za katere ni zatrjevala niti izkazala, da jih ne more izterjati. Zgolj s splošnimi trditvami o odsotnosti denarnih sredstev oziroma premoženja in poslovanja, ki jih kljub pozivu sodišča prve stopnje z dne 18. 2. 2015 ni z ničemer izkazala, upoštevajoč višino sodne takse za tožbo (148,00 EUR), pa pritožnica ne more biti uspešna.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje pritožnica vlaga pritožbo, v kateri navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugoditi, saj ima že več let zaradi plačila davkov v višini 543.451,85 EUR blokiran transakcijski račun. Tudi če bi izterjala kratkoročne poslovne terjatve, bi banka prejete zneske samodejno zadržala in nakazala upniku, iz česar logično izhaja, da z unovčenjem terjatev ne bi mogla pridobiti sredstev za plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da ne pridobiva nobenega prihodka in ob upoštevanju načela sorazmernosti tehtati med posledicami oprostitve plačila sodne takse in posledicami izgube sodnega varstva zaradi neplačila sodne takse. Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločitvi upoštevati odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-6 z dne 25. 9. 2014. Pritožnica predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni in predlogu za oprostitev plačila sodne takse ugodi, oziroma, da postopek prekine in vloži zahtevo za presojo ustavnosti četrtega in petega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZST-1 v 11. členu določa, da lahko sodišče pravno osebo (delno) oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju o oprostitvi stranke, ki je pravna oseba, mora sodišče upoštevati njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1). V skladu s prvim odstavkom 12. člena ZST-1 odloča sodišče o taksni oprostitvi na predlog stranke, ki mu mora stranka priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Če je stranka pravna oseba ali podjetnik posameznik, izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini (tretji odstavek 12. člena ZST-1).

5. Natančnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju in obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti to izjavo, določa Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju(1). V skladu z Navodili za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju, ki so sestavni del tega pravilnika, mora pravna oseba v obrazcu izjave o premoženjskem stanju (poleg identifikacijskih podatkov) navesti višino aktive in pasive iz bilance stanja iz zadnjega letnega poročila, podatek o čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja in višino bilančnega dobička oziroma izgube, oboje iz izkaza poslovnega izida iz zadnjega letnega poročila. Navede se tudi, ali je imela pravna oseba v zadnjih treh mesecih prilive na transakcijski račun, številko transakcijskega računa ter naziv banke, pri kateri je račun odprt. Pod opombami se vpišejo morebitne okoliščine, potrebne za natančnejše razumevanje materialnega stanja vlagatelja.

6. Sodišče o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloča na predlog stranke. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, sta tako na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks.(2)

7. Sodišče prve stopnje je utemeljenost predlagane oprostitve plačila sodne takse presojalo na podlagi pritožničine navedbe, da nima nobenih prihodkov, podane v predlogu za oprostitev plačila sodne takse, na podlagi podatkov v pritožničini izjavi o premoženjskem stanju, ki se nanašajo na pravno osebo (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1), v kateri je pritožnica rubriko „opombe“ pustila prazno, in na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc (četrti odstavek 12. člena ZST-1). Iz priložene izjave o pritožničinem premoženjskem stanju izhaja, da glede na bilanco stanja iz zadnjega letnega poročila nima sredstev (aktiva) niti obveznosti do virov sredstev (pasiva), prav tako pa ni podatka o čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja niti podatka o bilančnem dobičku oziroma izgubi. Pritožnica je v izjavi navedla tudi, da v zadnjih treh mesecih ni imela prilivov na transakcijski račun. Iz zadnjega dostopnega letnega poročila za leto 2013, objavljenega na spletni strani AJPES, pa izhaja, da so na dan 31. 12. 2013 pritožničina sredstva in na drugi strani obveznosti do virov sredstev znašala 15.374,00 EUR, izkazana denarna sredstva pa 343,00 EUR.

8. Sodišče prve stopnje je pritožnico z dopisom z dne 18. 3. 2015 pozvalo, da v roku 8 dni od vročitve pojasni neskladje med navedbami v izjavi o premoženjskem stanju in podatki iz uradne evidence. Ker se na ta poziv ni odzvala, je sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse upoštevalo zadnje dostopne podatke iz uradne evidence, na kar je bila pritožnica v dopisu posebej opozorjena.

9. Glede na pojasnjeno dokazno breme (glej 6. točko obrazložitve tega sklepa) tudi po presoji Vrhovnega sodišča pritožnica v obravnavanem primeru ni uspela izkazati, da njeno ugotovljeno finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje opravičuje zaključek, da nima sredstev za plačilo sodnih taks v znesku 148,00 EUR za tožbo in da jih tudi ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

10. Utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks namreč podatki, ki jih je pri odločitvi imelo na voljo sodišče prve stopnje, ne izkazujejo. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upošteva le finančnega in likvidnostnega stanja pravne osebe, temveč tudi njeno realno premoženje. Stranka, ki razpolaga s premoženjem, mora trditi in izkazati razloge, zakaj ga ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse.(3) V obravnavanem primeru že bilanca stanja pritožnice na dan 31. 12. 2013 kaže, da ima premoženje, ki onemogoča zaključek, da bi plačilo zneska 148,00 EUR ogrozilo njeno dejavnost. Pritožnica pa niti v predlogu za taksno oprostitev niti v izjavi o premoženjskem stanju, ki v rubriki „opombe“ omogoča dodatna pojasnila in navedbe v zvezi z finančnim, likvidnostnim in premoženjskim stanjem predlagatelja, ni zatrjevala in izkazovala okoliščin, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje lahko presodilo, da premoženja ne more unovčiti ali da bi plačilo sodnih taks ogrozilo njeno dejavnost. 11. Pritožbene navedbe o blokadi transakcijskega računa Vrhovno sodišče zavrača kot nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 74. člena ZUS-1), saj pritožnica ne pove, zakaj jih brez svoje krivde ni navajala že v predlogu za taksno oprostitev oziroma izjavi o premoženjskem stanju in se zato Vrhovno sodišče do njih ne opredeljuje.(4) V tožbi je namreč navedla le, da nima nobenih prihodkov, česar pa ni konkretizirala niti izkazala. Vrhovno sodišče kot nedovoljene novote šteje tudi pritožbene navedbe glede nezmožnosti unovčenja premoženja.

12. Odločba Ustavnega sodišča v zadevi U-I-191/14-6 z dne 25. 9. 2014 na odločitev v teh zadevah ne vpliva, saj je v njej Ustavno sodišče začasno zadržalo izvrševanje prvega odstavka 11. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, pa bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. V obravnavani zadevi namreč ne gre za tako situacijo.

13. Do predloga za prekinitev postopka in vložitev zahteve za presojo ustavnosti četrtega in petega odstavka 11. člena ZST-1 se Vrhovno sodišče zaradi njegove nekonkretiziranosti ne opredeljuje.

14. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

15. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Ur. l. RS, št. 93/2008, 26/2011. (2) Primerjaj sklepe VSRS I Up 372/2014 z dne 29. 1. 2015, I Up 349/2013 z dne 7. 11. 2013 in I Up 394/2013 z dne 26. 2. 2014. (3) Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča I Up 394/2013 z dne 26. 2. 2014 in I Up 76/2014 z dne 29. 1. 2015. (4) Primerjaj npr. sklepa Vrhovnega sodišča I Up 394/2013 z dne 26. 2. 2014 in I Up 497/2008 z dne 19. 2. 2009.