Jedro

Če starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve pokojninske osnove, skupaj s pripadajočimi uskladitvami, presega znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, se odmeri od najvišje pokojninske osnove.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se tožniku od 01.10.2004 dalje prizna pravica do starostne pokojnine v znesku 569.739,15 SIT (pravilno 2.377,48 EUR) ter, da je tožena stranka dolžna razliko med že odmerjeno starostno pokojnino v znesku 325.572,15 SIT (pravilno 1.358,59 EUR) in novo odmerjeno pokojnino v znesku 2.377,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, s poračunom tožniku izplačati v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe, da se odpravita dokončna odločba tožene stranke z dne 22.03.2005 v zvezi z odločbo Območne enote v Kranju tožene stranke z dne 30.09.2004 o odmeri starostne pokojnine ter da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila, v 15 dneh. Posebej je sklenilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se je zaradi bistvene kršitev določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 52/07 - ZPP) po pooblaščenki pritožil tožnik ter predlagal, da jo sodišče druge stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da mu je tožena stranka starostno pokojnino odmerila z upoštevanjem pravilnega odstotka 82,5, vendar bi v skladu s 39. členom ZPIZ/99 morala upoštevati pokojninsko osnovo tedanjih 669.179,18 SIT, nepravilno pa je upoštevala 49. člen zakona. Sklicuje se na navedbe v postopku na prvi stopnji ter poudarja, da je za pokojninsko osnovo potrebno upoštevati valorizirano mesečno povprečje plač in zavarovalnih osnov v zaporednih 14 letih po 01.01.1970, ki so zanj najugodnejša. Opozarja na temeljna načela zakona iz 1., 2. in 3. člena ter 5. in 6. odstavka 7. člena ZPIZ-1. Zavarovanec pridobi pravice na podlagi plačila prispevkov in morajo biti sorazmerne zavarovančevi plači ali drugim dohodkom in vplačanim prispevkom. Sodišče prve stopnje se zmotno opira na 49. člena ZPIZ-1, ki z ničemer ne spreminja ali izključuje uporabe 39. člena zakona. Uporabe omenjenega člena ne more spremeniti sklicevanje na načeli vzajemnosti in solidarnosti. O zneskih najvišje in najnižje pokojninske osnove arbitrarno odloča tožena stranka s svojimi internimi akti in ne gre za zneske, ki bi jih urejal zakon. Z odločitvijo tožene stranke in sodišča prve stopnje so kršene tožnikove ustavne pravice med katere spada tudi pokojnina, ki zavarovancu pripada na podlagi opravljanega dela in plačanih prispevkov. Navedeno pomeni zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP, sodišče je napačno zavrnilo njegov zahtevek za povračilo stroškov. Zahteva, da mu tožena stranka povrne stroške pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno je uporabilo materialno pravo in ob tem ni kršilo določb postopka, tako ne zatrjevanih, kot tudi ne določb, na katere na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 52/07 - ZPP) sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti.

Med strankama ni sporno, da je tožnikova pokojninska osnova, upoštevajoč datum upokojitve s 01.10.2004 ter v skladu s 406. v zvezi z 39. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - ZPIZ-1) ugotovljena na podlagi plač najugodnejših zaporednih 14 let iz delovnega razmerja v Republiki Sloveniji, znašala 669.179,18 tedanjih SIT, kot izhaja iz podatkov matične evidence, priloženih izpodbijani prvostopenjski odločbi. Po temeljnih načelih ZPIZ-1 sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja temelji na medgeneracijski solidarnosti (1. odstavek 2. člena) ter na načelih vzajemnosti in solidarnosti (1. odstavek 3. člena). Značilnost pravic ureja 5. člen ZPIZ-1, po katerem teh pravic ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa ZPIZ-1. Tožnik se v pritožbi sklicuje med ostalim na 6. odstavek 7. člena ZPIZ-1, ki pa ravno določa, da zakon lahko določa tudi odstopanje od sorazmernosti pravic zavarovančevi plači ali drugim dohodkom in vplačanim prispevkom. V 49. členu ZPIZ-1, kot posebni določbi, je urejena omejitev najvišje pokojninske osnove, ki se po 1. odstavku določi v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove. Po 3. odstavku se zavarovancu odmeri starostna pokojnina od najvišje pokojninske osnove, če je starostna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od zavarovančeve pokojninske osnove, skupaj s pripadajočimi uskladitvami, presega znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najvišje pokojninske osnove.

S sklepom upravnega odbora tožene stranke z dne 17.02.2004, sprejetim na podlagi pooblastila iz 2. odst. 49. čl. ZPIZ-1, je bila od 01.02.2004 dalje določena najvišja pokojninska osnova v znesku 394.632,92 SIT (Ur. l. RS, št. 17/2004). Ta znesek je tožena stranka, glede na datum uveljavitve pravice 01.10.2004, pravilno upoštevala pri izračunu starostne pokojnine in tožniku, ob odmeri pokojnine v višini 82,5 % od najvišje pokojninske osnove pravilno odmerila starostno pokojnino v znesku 325.572,15 SIT na mesec.

Ustava Republike Slovenije v 50. členu državljanom zagotavlja pravico do socialne varnosti, ki jo uresničujejo pod pogoji, določenimi z zakonom. Omenjena omejitvena določba iz 3. odstavka 49. člena ZPIZ-1 pomeni izjemo od pravila sorazmernosti in v tem smislu specialni predpis, ki sta ga tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje pravilno uporabila.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo. Posledica zavrnitve je sklep pritožbenega sodišča, sprejet na podlagi 1. odstavka 165. člena ZPP, da tožnik, v skladu z načelom uspeha v sporu iz 154. člena ZPP, pritožbene stroške trpi sam.