Jedro

Sklep, s katerim je zavrnjen tožnikov predlog za odlog upravne izvršbe, se nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 niti za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je zato pravilna.

Stranka ima po tretjem odstavku 293. člena ZUP pravico predlagati odlog izvršbe, o odlogu pa odloča organ, ki vodi izvršbo, ta pa lahko predlogu ugodi le, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Organu, ki vodi izvršbo, je izjemoma dana le možnost, da ob izpolnjevanju tam navedenih pogojev izvršbo odloži.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Ljubljana – Kranj, Inšpekcijske pisarne Radovljica, št. 06122-2409/2008 z dne 7. 5. 2012. Z navedenim sklepom je upravni organ prve stopnje zavrnil tožnikov predlog za odlog, s sklepom istega organa z dne 18. 1. 2012, dovoljene izvršbe inšpekcijske odločbe z dne 29. 3. 2010, s katero je tožniku naloženo, da odstrani tam navedene objekte na tam navedenih zemljiščih. Tožena stranka je z odločbo, št. 0612-149/2010-14-06421124 z dne 24. 9. 2012, tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da se izpodbijani sklep nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in z njim ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, niti za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato je tožbo zavrglo.

3. Tožnik v pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje zmotna, saj gre v tej zadevi za akt, s katerim je odločeno o njegovi obveznosti, da odstrani čebelnjak, čeprav je zatrjeval, da mu bo z izvršitvijo akta nastala težko popravljiva škoda. Izpodbijani akt zato posega v njegove obveznosti in s tem v njegovo pravico do odloga izvršbe. Navaja še, da odločitev sodišča ni pravilna, ker je tudi tožena stranka v pouku o pravnem sredstvu navedla, da je zoper odločbo mogoč upravni spor. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje odpravi in samo odloči tako, da predlogu za odlog izvršbe ugodi. Zahteva plačilo stroškov postopka.

4. Tožena stranka odgovora na pritožbo ni vložila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da izpodbijani sklep, s katerim je bil zavrnjen tožnikov predlog za odlog izvršbe, ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno in skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (sklepi I Up 289/2008, I Up 99/2009, I Up 303/2009, I Up 253/2009, I Up 100/2011, X Ips 294/2010). V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 je namreč upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Izpodbijani prvostopenjski akt tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne vsebuje vsebinske odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba z dne 29. 3. 2010, s katero je bila tožniku med drugim naložena odstranitev tam navedenih nelegalno zgrajenih objektov in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje. Ta 2. točka izreka odločbe z dne 29. 3. 2010 je postala izvršljiva dne 30. 9. 2010 in prvostopni upravni organ je zato s sklepom z dne 18. 1. 2012 dovolil izvršitev odločbe, saj tožnik v danem roku ni izpolnil odrejene obveznosti. S tem, ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o tožnikovi obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi) sami. Z izpodbijanim aktom se odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, torej v odločbi z dne 29. 3. 2010, ne spreminja in zato v tožnikovo pravico, obveznost oziroma pravno korist z izpodbijanim sklepom ni poseženo.

7. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zoper sklep, s katerim je zavrnjen predlog za odlog izvršbe, ni dopusten upravni spor, ker ne gre za nobenega izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Po tej določbi ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep, ki se nanaša le na tek izvršilnega postopka (226. člen Zakon o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP), ne spada.

8. Glede na navedeno pritožbena navedba, da je s sklepom o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe odločeno o tožnikovi obveznosti, ni utemeljena. O njegovi obveznosti, da nezakonito zgrajene objekte odstrani, je bilo namreč odločeno z izvršilnim naslovom. Da bi bil odlog upravne izvršbe na predlog stranke pravica strank, pa ne določa niti tretji odstavek 293. člena ZUP. Po navedeni določbi je namreč organu, ki vodi izvršbo, izjemoma dana le možnost, da ob izpolnjevanju tam navedenih pogojev, izvršbo odloži. Na drugačno odločitev v tej zadevi tudi ne vpliva tožnikovo sklicevanje na pravni pouk v odločbi upravnega organa druge stopnje. Napotitev na vložitev tožbe namreč še ne pomeni, da gre tudi v tem primeru za akt po prvem odstavku 2. člena oziroma po drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Ali ima stranka zoper izpodbijani akt sodno varstvo po določbah ZUS-1 namreč ne presoja upravni organ, temveč je to stvar presoje sodišča, ki pa je odvisna od vsebine takega akta.

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

10. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).