Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, v katero pravno razmerje vstopi denacionalizacijski upravičenec po prvem odstavku 24. člena ZDen (ali v tisto, ki obstaja ob uveljavitvi ZDen, ali v tisto, ki obstaja ob pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe).

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, v katero pravno razmerje vstopi denacionalizacijski upravičenec po prvem odstavku 24. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen (ali v tisto, ki obstaja ob uveljavitvi ZDen, ali v tisto, ki obstaja ob pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe).

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je (med drugim) vtoževala najemnino in uporabnino za poslovni prostor, ki ga je tožencu oddala v najem zavezanka za vračilo premoženja.

2. Prvostopenjsko sodišče ji je (med drugim) prisodilo 2.258,58 EUR (prej 541.246,92 SIT) iz naslova najemnine in 5.904,60 EUR (prej 1,414.980,00 SIT) iz naslova uporabnine, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot izhajajo iz izreka prvostopenjske sodbe. Pritožbeno sodišče je v tem delu pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Pritrdilo je razlogom prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka po prvem odstavku 24. člena ZDen vstopila v najemno razmerje, ki je obstajalo med najemodajalko (zavezanko za vračilo premoženja) in najemnikom (tožencem), in jo zato glede višine najemnine zavezujejo določila najemne pogodbe in aneksa z dne 7. 8. 2000. Ker je drugi izvedenec argumentirano pojasnil ugotovitve o najemnini, ni bilo razlogov za izvedbo dokaza z novim izvedencem.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je četrti tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. V njem, s sklicevanjem na odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-108/01-17 z dne 7. 11. 2002 in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 514/2005 z dne 25. 10. 2007, izpostavlja vprašanja o višini najemnine in uporabnine. Meni, da denacionalizacijskim upravičencem po prvem odstavku 24. člena ZDen pripada tržna najemnina. Sporni sta tudi vprašanji, v katero najemno razmerje vstopijo denacionalizacijski upravičenci (ali v tisto, ki obstaja ob uveljavitvi ZDen, ali v tisto, ki obstaja ob zaključku denacionalizacije), in kdaj je posel odplačen. Sodišče je pri ugotavljanju dejstev v zvezi z uporabnino storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz (verjetno) 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, saj je v nasprotju z listinami v spisu zavrnilo izvedbo dokaza z novim izvedencem, in kršitev določbe 8. člena ZPP, saj ni upoštevalo enega izmed dokazov (najemne pogodbe z dne 19.1.2004). Glede na navedeno predlaga, naj se revizija dopusti, saj o omenjenih vprašanjih ne obstoji (pravilna) praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

4. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. a člena ZPP).