Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima naročiteljev izključni zastopnik pravico do provizije za pogodbe, pri katerih ne posreduje, temveč jih naročitelj sklene samostojno?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima naročiteljev izključni zastopnik pravico do provizije za pogodbe, pri katerih ne posreduje, temveč jih naročitelj sklene samostojno?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, naj tožniku plača 1.161,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek (za plačilo 9.120,00 EUR s pripadki) pa je zavrnilo. Pojasnilo je, da tožnik (agent igralcev z licenco Nogometne zveze Slovenije) od toženca (poklicnega igralca nogometa) na podlagi pogodbe o ekskluzivnem zastopanju za obdobje od 20. 4. 2003 do 20. 4. 2005 upravičeno zahteva plačilo provizije (20 % osnovnega letnega skupnega dohodka igralca) za dosego sklenitve pogodbe s klubom A. (1.161,30 EUR), medtem ko mu ne gre provizija za pogodbo, ki jo je s klubom B. sklenil toženec sam (9.120,00 EUR). Po sklenitvi prve pogodbe namreč tožnik ni več izpolnjeval obveznosti iz pogodbe o zastopanju, ni skrbel za toženčeve interese, druga pogodba pa tudi ni rezultat tožnikovih poslov. Toženec je sicer s sklenitvijo druge pogodbe kršil pogodbo o ekskluzivnem zastopanju, vendar tožnik ni trdil, da bi od te pogodbe odstopil, ni zahteval odškodnine, niti ni dokazal vseh predpostavk odškodninske odgovornosti. Kršitev ekskluzivnega zastopanja sama po sebi še ne utemeljuje provizije (izpolnjeni morajo biti še nadaljnji pogoji iz določbe 823. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ) pa tudi morebitna pogodbena kazen ni bila dogovorjena.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo. Kot je pojasnilo, pomenita določbi tretjega in četrtega odstavka 823. člena OZ izjemo od pravila, da je provizija plačilo za doseženi uspeh zastopnika, ki pa mora dokazati, da je kljub temu upravičen do provizije. To velja tudi v primeru dogovora o ekskluzivnem zastopanju, ko je zastopnik do plačila upravičen le, kadar že vloži določen trud oziroma prizadevanje v sklenitev pogodbe. To se v konkretnem primeru ni zgodilo, saj tožnik ni več skrbel za interese toženca (814. člen OZ) in je s tem kršil pogodbena določila agencijske pogodbe (11. člen Pravilnika o agentih igralcev – v nadaljevanju Pravilnik).

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uvodoma zatrjuje, da gre v tej pravdi za pravni vprašanji, glede katerih še ni sodne prakse Vrhovnega sodišča, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna (pri čemer se sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2565/2010 z dne 6. 10. 2010). Strinja se, da določbi tretjega in četrtega odstavka 823. člena OZ pomenita izjemo od pravila, da je provizija plačilo za uspeh, ki ga doseže zastopnik, in da to velja tudi v primeru ekskluzivnega zastopanja. Pritožbeno sodišče pa je v nasprotju s pravkar omenjenim stališčem zaključilo, da je zastopnik tudi v teh primerih upravičen do provizije le, če to posebej dokaže. Dodaja, da je toženec pravice do posredovanja prenesel ekskluzivno oziroma izključno na tožnika. Konkretni dogovor, ki je naročiteljeve pravice omejil do te mere, da je lahko pogodbe z nogometnimi klubi sklepal le preko zastopnika, je specifičen in napotuje na smiselno uporabo določbe tretjega odstavka 823. člena OZ. Namen te določbe je zaščita zastopnika, ki deluje z določeno omejitvijo (območje ali stranke), ta omejitev pa je v konkretnem primeru dogovor o ekskluzivnem zastopanju. Bistvo izjeme iz tretjega odstavka 823. člena OZ je ravno v tem, da je zastopnik, ki se je z naročiteljem dogovoril za ekskluzivno zastopanje, upravičen do provizije (brez dodatnega dokazovanja) tudi v primeru, ko ne sodeluje pri iskanju nasprotne pogodbene stranke oziroma pri sklepanju pogodbe. Naročitelj je namreč s sklenitvijo takšne pogodbe kršil veljavno ekskluzivno agencijsko pogodbo, ki je ni izpodbijal niti ni od nje odstopil. Toženec poleg tega do tožnika ni ravnal pošteno in v dobri veri (820. člen OZ), saj ga ni obveščal o tem, ali A. izpolnjuje pogodbo in da je sklenil novo pogodbo z B., v kateri tudi ni zapisano, da toženec ne uporablja storitev zastopnika, za kar bi moral toženec poskrbeti (tretji odstavek 16. člena Pravilnika). Tožnik predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, ali je v primeru veljavne agencijske pogodbe, s katero je dogovorjena ekskluzivnost zastopanja (teritorialna, personalna ali glede samega zastopanja), pa naročnik kljub temu sklene pogodbo brez zastopnikovega posredovanja, zastopnik upravičen do provizije skladno s tretjim odstavkom 823. člena OZ, in še, ali mora zastopnik v takšnem primeru dodatno dokazovati, da je upravičen do provizije na isti pravni podlagi.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Revizijsko sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) podani glede pravnega vprašanja, oblikovanega v izreku sklepa, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367c. člena ZPP).