Jedro

Tudi v primerih, ko tarifna oznaka vsebuje navedbe glede postopkov izdelave ali namembnosti blaga, se na splošno in prednostno – v interesu pravne varnosti in olajševanja nadzora – uporabljajo merila uvrstitve, ki temeljijo na značilnostih in objektivnih lastnostih proizvoda, ki se lahko v postopku carinjenja preverijo.

Izrek

I. Reviziji se ugodi. Sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1795/2010-14 z dne 30. 8. 2011 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba Carinskega urada Koper, št. 4242-1494/2009-1 z dne 14. 7. 2009, ter se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v višini 980,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Carinskega urada Koper, št. 4242-1494/2009-1 z dne 14. 7. 2009, s katero je bilo revidentu za blago, sproščeno v prost promet s carinsko deklaracijo EUL, št. K – 27069 z dne 13. 9. 2006, naloženo plačilo 177.347,65 EUR protidampinške dajatve in 18.195,97 EUR medbančnih obresti, skupaj 195.543,62 EUR. Z navedeno deklaracijo je revident kot deklarant v svojem imenu in za račun prejemnika blaga, družbo A. iz Italije, v postopek 4.200 (uvoz blaga brez plačila DDV zaradi dobave blaga v drugo članico Skupnosti) prijavil 2.575.300 kg blaga z opisom „Cevi in votli profili, brezšivni, iz železa ali jekla; drugi, s krožnim prečnim prerezom, iz drugega legiranega jekla; drugi; neobdelani, ravni in z enakomerno debelino sten – brezšivne jeklene cevi, okrogle, premera 60-168 mm in deb. sten 2-22 mm“ in ga deklariral v tarifno oznako 7304 59 10 kombinirane nomenklature (KN) s TARIC kodo 00. Prvostopenjski carinski organ je po prepustitvi blaga ugotovil, da se blago pravilno uvršča v tarifno oznako 7304 59 92 s TARIC kodo 30 in dodano oznako A 742, za blago iz te tarifne oznake, ki je po poreklu iz Ukrajine, kot obravnavano blago, pa je Uredba Sveta (ES) št. 954/2006 z dne 27. junija 2006 predpisovala protidampinško dajatev. Ministrstvo za finance je revidentovo pritožbo zoper prvostopenjsko določbo zavrnilo kot neutemeljeno z odločbo, št. DT 498-1-207/2009-13 z dne 15. 11. 2010. 2. Prvostopenjsko sodišče je pritrdilo odločitvi in razlogom davčnih organov in se je nanje skladno z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1 tudi sklicevalo. Tožbene ugovore je zavrnilo kot neutemeljene. Meni, da je prvostopenjski organ uvrstitev v tarifno oznako pravilno utemeljil z uporabo splošnih pravil 1 in 6 za razlago KN, z opombami k relevantnim tarifnim oznakam in s samim besedilom teh oznak. V deklarirano tarifno oznako se uvrščajo cevi, ki se uporabljajo pri izdelavi cevi z drugačnimi prečnimi prerezi in debelinami sten, ugotovljeno pa je bilo, da italijanski prejemnik ne izdeluje takšnih cevi. Kot neutemeljene je zavrnilo tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na postopek izdaje upravnega akta (glede upravičenosti izvedbe naknadnega obračuna carinskega dolga na podlagi 220. člena Uredbe Sveta (EGS), št. 2913/92 z dne 12. 10. 1992, o uvedbi Carinskega zakonika skupnosti (s spremembami) glede zastopanja strank v carinskem postopku, nepopolnosti izreka carinske odločbe, neizvedbe ustne obravnave in seznanitve z ugotovitvami italijanskih carinskih organov).

3. Zoper prvostopenjsko sodbo je revident vložil revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z navedbo vrednosti spora (195.543,62 EUR) in razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja bistvene kršitev določb postopka v upravnem sporu, zmotno uporabo materialnega prav in kršitve ustavnih pravic. Vrhovnemu sodišču predlaga, da revizijo sprejme v obravnavo in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovni postopek. Priglaša tudi stroške postopka.

4. V odgovoru na revizijo tožena stranka predlaga zavrnitev revizije iz razlogov, navedenih v upravnih odločbah.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. V obravnavanem primeru je bilo revidentu naloženo plačilo, upoštevaje samo glavnico, 177.347,65 EUR, kar revident izpodbija v celoti, torej presega znesek 20.000,00 EUR.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je sporna odločitev o naknadnem obračunu carinskih dajatev, ki je posledica ugotovitve carinskega organa, da se sporno blago uvršča v drugačno tarifno oznako od deklarirane.

9. Revident je sporno blago deklariral v tarifno oznako 7304 59 10, v katero se glede na opis te tarifne oznake uvrščajo cevi iz legiranega jekla, ki so neobdelane in ki so namenjene za uporabo zgolj pri izdelavi cevi z drugačnimi prečnimi prerezi in debelinami sten. Iz dejanskih ugotovitev zadeve izhaja, da so glede na fakture in posebno izjavo ukrajinskega pošiljatelja sporne cevi sicer namenjene za ponovno valjanje, vendar takšnega preoblikovanja sam italijanski prejemnik ne izvaja, saj za to nima ustrezne opreme. Kot je pojasnil prejemnik, cevi po potrebi prilagodi s stružnicami, rezkalniki in vrtalnimi stroji, tako da odstrani odvečni material. Takšni postopki preoblikovanja cevi po mnenju carinskega organa niso postopki, s katerimi se izdelujejo cevi iz omenjene tarifne oznake. Sklicuje se na Pojasnjevalne opombe Harmoniziranega sistema (HS) k tarifni oznaki 7034, kjer so našteti postopki izdelave brezšivnih cevi, med tam naštetimi postopki pa struženje ni našteto, ampak so našteti le takšni postopki, pri katerih se, smiselno povzeto, material ne odstranjuje, temveč preoblikuje. Zaradi navedenega je carinski organ zaključil, da sporno blago ni bilo uporabljeno za namen, ki je določen v tarifni oznaki 7304 59 10, in je zato sporne cevi uvrstil v tarifno oznako, upoštevaje zgolj njihovo kemično sestavo.

10. Revizijsko sodišče meni, da je bilo materialno pravo, na katerega mora paziti po uradni dolžnosti, napačno uporabljeno. Revizijsko sodišče se namreč ne strinja, da je izpolnitev v opisu tarifne oznake 7304 59 določenega namena uporabe blaga odločilen kriterij pri uvrščanju blaga v to tarifno oznako. Pri tem je treba poudariti, da obravnavani carinski postopek ni bil posebni carinski postopek uvoza blaga, ki bi bilo upravičeno do ugodnejše tarifne obravnave zaradi njegove posebne uporabe v smislu 291. člena Uredbe Sveta EGS, št. 2459/93 z dne 2. 7. 1993, o določbah za izvajanje Uredbe Sveta EGS, št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (s spremembami), kjer blago ostane pod carinskim nadzorom prav zato, da se zagotovi posebna uporaba blaga. V slednjih postopkih je izpolnitev namena uporabe blaga bistvena za ugodnejšo tarifno obravnavno, zato se tudi presoja drugače. 11. Osnovno načelo pri tarifnem uvrščanju blaga je, da je treba uvrstitev opraviti glede na značilnosti in objektivne lastnosti blaga, kot so opredeljene z besedilom tarifne oznake KN in opombami oddelka ali poglavja, kar terja interes pravne varnosti in lažjega nadzora. K razlagi pomena tarifnih oznak pomembno prispevajo tudi pojasnjevalne opombe glede KN, ki jih je sestavila Komisija EU, in tiste glede HS, ki jih je sestavila Svetovna carinska organizacija, čeprav niso pravno zavezujoče. Vsa omenjena stališča so tudi ustaljena stališča Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju SEU), kot izhaja, npr. iz sodbe SEU z dne 27. novembra 2008 v zadevi Metherma GmbH & Co. KG, C-403/07, točka 46 obrazložitve, in iz tam navedene ostale sodne prakse SEU.

12. Enako in iz istih razlogov velja tudi v primeru, ko tarifna oznaka vsebuje navedbe glede postopkov izdelave ali namembnosti blaga. Tudi v takih primerih se na splošno in prednostno – v interesu pravne varnosti in olajševanja nadzora – uporabljajo merila uvrstitve, ki temeljijo na značilnostih in objektivnih lastnostih proizvoda, ki se lahko v postopku carinjenja preverijo, kot je navedlo SEU v sodbi z dne 28. julija 2011 v zadevi Pacific World Limited in FDD International Limited, C-215/10, točka 40 obrazložitve.

13. V zvezi s tem, kakšen pomen ima namen proizvoda na tarifno uvrstitev, je treba upoštevati še nekatera druga ustaljena stališča SEU. Iz sodbe z dne 16. decembra 2010 v zadevi Skoma-Lux s. r. o., C-339/09, točka 47 obrazložitve, tako izhaja, da je namen uporabe proizvoda sicer lahko tudi objektivno uvrstitveno merilo, če je lasten temu proizvodu, povezanost pa je treba preučiti glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti. Vendar je namen uporabe proizvoda upoštevno merilo le, če uvrstitve ni mogoče opraviti zgolj na podlagi objektivnih značilnosti in lastnosti proizvoda

14. Iz navedenega je mogoče za obravnavani primer izpeljati dva pomembna zaključka.

15. Prvič, v tarifni oznaki naveden namen proizvoda ni odločilen kriterij za tarifno uvrstitev, temveč so odločilni kriteriji v tarifni oznaki opisane objektivne značilnosti blaga. Tarifna oznaka 7304 59 10, ki jo je želel uporabiti revident, vsebuje opis blaga, iz katerega je mogoče razbrati, kakšne so objektivne značilnosti blaga, ki naj se uvrsti v to tarifno oznako, saj se opis tarifne oznake glasi: „neobdelani, ravni in z enakomerno debelino sten, za uporabo zgolj pri izdelavi cevi z drugačnimi prečnimi prerezi in debelinami sten“. Dodatne objektivne značilnosti blaga, ki se uvršča v to tarifno oznako, je mogoče razbrati iz Pojasnjevalnih opomb kombinirane nomenklature EU, ki v zvezi s to tarifno oznako določajo: „Ta tarifna podštevilka zajema brezšivne jeklene cevi, običajno proizvedene s prediranjem in vročim valjanjem, ali pa s prediranjem in vročim vlečenjem. Običajno jih imenujejo „blanks“. Namenjene so preoblikovanju v cevi drugih oblik in debelin sten, ki imajo manjša dimenzijska odstopanja. Pojavljajo se z grobo odrezanimi robovi in ostrganimi zarobki, vendar so drugače neobdelane. Njihova zunanja in notranja površina sta grobi in neoluščeni. Niso naoljene, prevlečene s cinkom ali pobarvane.“

16. Drugič, namen proizvoda kot kriterij za tarifno uvrstitev blaga je treba, če ne gre za posebne carinske postopke, omenjene v 10. točki obrazložitve te sodbe, razumeti kot objektivni namen blaga (ki ga ima blago zaradi svojih značilnosti) in ne kot subjektivni namen prejemnika blaga (kako namerava prejemnik blago uporabiti). Zato v obravnavnem primeru ni bistveno, ali je prejemnik blaga tudi dejansko uporabil to blago v skladu z namenom, navedenim v tarifni oznaki. Drugačno razumevanje namena blaga bi pomenilo, da je tarifna uvrstitev odvisna od primera do primera, od naknadnega ravnanja posameznega prejemnika blaga, kar pomeni, da se blago ne bi uvrščalo v tarifo po objektivnih kriterijih, poleg tega pa bi bilo pravilnost uvrstitev mogoče preverjati vedno le naknadno.

17. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo izpodbijani upravni akt ter na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek.

18. V ponovnem postopku naj carinski organ uvrstitev spornega blaga v ustrezno tarifno oznako opravi glede na objektivne značilnosti, ki jih ima sporno blago.

19. Ker je revident z revizijo uspel in ker je Vrhovno sodišče prvostopenjsko sodbo spremenilo ter samo odpravilo izpodbijano odločbo, je odločilo tudi o povračilu stroškov postopka. Upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZUS-1 je za postopek pred prvostopenjskim sodiščem priznalo pavšalne stroške v višini 350,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu), kolikor je revident zahteval v tožbi. Za postopek pred revizijskim sodiščem bi revident sicer bil upravičen do povračila stroškov na podlagi drugega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki se odmerijo glede na vrednost spora, a ker bi tako določen znesek presegal znesek, ki ga revident zahteva v reviziji, mu je revizijsko sodišče priznalo samo zahtevano povračilo 630,00 EUR. Skupaj je tožena stranka dolžna revidentu povrniti 980,00 EUR.