Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki v plačilo naložilo 3.878,80 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2010 dalje.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znesek 3.878,80 EUR nadomestilo z zneskom 3.944,70 EUR, sicer je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal dopustitev revizije glede vprašanja obstoja vzročne zveze in primernosti višine prisojene denarne odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Obrazložitev sodišča druge stopnje v zvezi z obstojem vzročne zveze med tožnikovim ravnanjem in nastankom škode ter s tem obstojem soprispevka je nerazumljiva in protispisna (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Le če bi tožnik ob pravilni drži pomožnega motorja na čolnu z levo roko lahko preprečil gibanje motorja, bi bilo relevantno vprašanje, kje je držal levo roko in bi bilo to v vzročni vezi s škodo, ki jo je tožnik utrpel. Tega toženka ni trdila niti ni tega ugotovil izvedenec, nižji sodišči pa o tem nimata razlogov. Drugostopenjsko sodišče na takšen očitek ni odgovorilo, zato je drugostopenjska sodba v tem delu neobrazložena, materialno pravo pa zmotno uporabljeno. Postavljeno pravno vprašanje je pomembno za razvoj prava - Obligacijsko zakonik ne vsebuje jasne zakonske dikcije glede vzročne zveze, saj ne pove, katero vzročno zvezo šteje za relevantno.
4. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo tudi pri določanju višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Tožnik je podal obsežne navedbe, a je sodišče zaključilo, da ni ustrezne trditvene podlage. Sodišči sta premalo upoštevali tudi načelo individualizacije, odmera odškodnine v predmetni zadevi tudi odstopa od primerljivih zadev v sodni praksi (prim. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1971/2011 z dne 24. 1. 2012 ter sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 851/2006 z dne 2. 4. 2009).
5. Predlog ni utemeljen.
6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).