Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

V odločbi o parcelaciji obveznost ali pravica strank ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Posledice, ki jih revidenti navajajo (odvzem lastninske pravice na stavbnih zemljiščih, na katerih stoji stanovanjska hiša s poslopjem, namenjena za bivanje), niso in ne morejo biti posledice izpodbijanega akta o parcelaciji zemljišč. Za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa morajo biti zelo hude posledice posledice izpodbijanega akta, zato ta pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje so tožniki (v nadaljevanju revidenti) vložili revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicujejo na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašajo stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo RS, MOP, Geodetske uprave Republike Slovenije, Geodetske uprave Ljubljana, Geodetske pisarne Litija (v nadaljevanju Geodetska uprava), št. 02112-486/2009-4 z dne 1. 6. 2011. Z navedeno odločbo je Geodetska uprava za namen gradnje obvoznice Šmartno po Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za obvoznico Šmartno pri Litiji na cesti R2-416- odsek 1346 in 1347 (v nadaljevanju OPN) v postopku evidentiranja parcelacije odločila, da iz tam navedenih parcel po njihovi ukinitvi nastanejo nove tam navedene parcele in da so zemljiško katastrske točke, ki določajo nove dele mej novih parcel, razvidne iz grafičnih prikazov I. in II. (1. točka izreka); da je grafičen prikaz obvezna priloga tega akta (2. točka izreka) ter, da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom (3. točka izreka). Pritožbo revidentov zoper navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 3532-103/2010/18 z dne 21. 12. 2011. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenti uveljavljajo dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po navedeni določbi je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi revidenti izpodbijajo odločbo o parcelaciji zemljišč. V tej odločbi pa njihova obveznost ali pravica ni izražena v denarni vrednost, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Tega ne spremeni niti navedba v uvodu revizije o vrednosti spora (punctum) 47.003,61 EUR. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v svojih številnih odločbah kot npr. X Ips 354/2007, X Ips 237/2009, X Ips 169/2010, X Ips 503/2010, X Ips 89/2011, X Ips 182/2011, X Ips 301/2011, X Ips 344/2011, X Ips 34672011, X Ips 32/2012 in X Ips 134/2013. 7. Revidenti uveljavljajo dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

8. Zelo hude posledice so revidenti utemeljili z navedbo: „Odvzem lastninske pravice na stavbnih zemljiščih, na katerih stoji stanovanjska hiša s poslopjem, namenjena za bivanje, sam po sebi predstavlja hudo nevarnost in ima za njih hude posledice, saj jim bo onemogočeno bivalno življenjsko okolje.“

9. Glede na vsebino te zadeve pa revidenti s to navedbo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izkazali. V tej zadevi je namreč predmet presoje odločba o parcelaciji, ki ima za posledico le novo parcelno stanje zemljišč, ne pa tudi spremembo lastninskega stanja. Zato posledice, ki jih navajajo, niso in ne morejo biti posledice izpodbijanega akta o parcelaciji zemljišč. Za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka pa morajo biti zelo hude posledice posledice izpodbijanega akta, kar izhaja že iz samega besedila citirane odločbe ZUS-1. Taka pa je tudi ustaljena upravno sodna praksa Vrhovnega sodišča (npr. odločbe X Ips 101/2011, X Ips 472/2011, X Ips 377/2012, X Ips 385/2011, X Ips 418/2012, X Ips 11/2013 in X Ips 89/2013).

10. Ker revidenti niso izkazali izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Revidenti z revizijo niso uspeli, zato sami trpijo svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).