Jedro

Tožniki neutemeljeno ugovarjajo, da gre v konkretnem primeru za nedopusten poseg v njihovo lastninsko pravico. Predmetni postopek je namreč zgolj postopek parcelacije, v katerem pa gre le za združitev parcel oziroma za (kot v tem primeru) za delitev parcel. To pomeni, da s predmetnim postopkom v ničemer ni bilo poseženo v lastninsko pravico tožnikov.

Za vknjižbo v zemljiški knjigi zadostuje, da so zemljiške parcele označene le s parcelno številko in oznako katastrske občine.

Tožniki niso navedli zakaj tožbenega ugovora niso podali že tekom upravnega postopka, niti niso pojasnili zakaj, zato predstavlja tožbeno novoto in ga sodišče ne more upoštevati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ v postopku evidentiranja parcelacije odločil, da se parc. št. 93/1 k.o. ... in parc. št. 1021, 1006/2, 1020, 1024/2, 1022, vse k.o. ..., spremenijo tako, da: - iz parc. št. 1021 k.o. ... po ukinitvi nastaneta parc. št. 1021/1 in 1021/2; - iz parc. št. 1006/2 k.o. ... po ukinitvi nastaneta parc. št. 1006/3 in 1006/4; - iz parc. št. 1024/2 k.o. ... po ukinitvi nastaneta parc. št. 1024/6 in 1024/7; - iz parc. št. 1022 k.o. ... po ukinitvi nastaneta parc. št. 1022/1 in 1022/2; - iz parc. št. 1020 k.o. ... po ukinitvi nastaneta parc. št. 1020/1 in 1020/2; - iz parc. št. 93/1 k.o. ... po ukinitvi nastaneta parc. št. 93/3 in 93/4 ter da so zemljiško katastrske točke, ki določajo nove dele mej novih parcel, razvidne iz grafičnih prikazov I in II (I. točka izreka); dalje je odločil, da je grafični prikaz obvezna priloga temu aktu (II. točka izreka) ter da bo o stroških odločeno s posebnim sklepom (III. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej opisuje dotedanji potek postopka, in sicer je prvostopni organ že 22. 12. 2010 izdal odločbo, s katero je odločil v predmetnem postopku evidentiranja parcelacije, ki pa jo je drugostopni organ z odločbo z dne 28. 2. 2011 odpravil in zadevo vrnil prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem mu je bilo naloženo, da mora jasno opredeliti, v čem so ugotovljena minimalna odstopanja med izvedeno parcelacijo in Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za obvoznico Šmartno pri Litiji na cesti R2-416-odsek 1346 in 1347 (Uradni list RS, št. 78/2008, v nadaljevanju OPPN). Naloženo mu je bilo tudi, da se mora v ponovljenem postopku opredeliti, na podlagi česa je do teh odstopanj prišlo ter ali gre za rešitev, ki je primernejša z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. Na podlagi pridobljenih opredelitev mora nato ugotoviti, katere nosilce urejanja prostora ta odstopanja zadevajo in jih vključiti v postopek. V nadaljevanju obrazložitve poudarja, da je 14. 3. 2011 prejel dopis Ministrstva za promet - Direkcije RS za ceste, v katerem kot investitor izgradnje obvoznice ... in naročnik izvedbe postopka evidentiranja parcelacije v nepremičninskih evidencah, zahteva izvedbo parcelacije brez kakršnihkoli minimalnih odstopanj na obravnavanem območju OPPN. Zato je prvostopni organ vrnil elaborat za evidentirane parcelacije na obravnavanem območju naročniku v popravo in dopolnitev. Geodetsko podjetje A. d.o.o. je v postopku dopolnitve elaborata dne 13. 4. 2011 izvedlo postopek parcelacije parcel v skladu z 48. in 49. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), OPPN in Zakonom o javnih cestah ter 6. točko 3. člena Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. Po prejemu popravljenega oziroma dopolnjenega elaborata za evidentirane parcelacije je prvostopni organ ponovno preveril skladnost izvedene parcelacije z OPPN in ugotovil, da je izdelani elaborat parcelacije na obravnavanih parcelah skladen z OPPN in ni ugotovil nobenih odstopanj. Skladnost je preveril na podlagi primerjave koordinat zemljiško katastrskih točk iz grafičnega in opisnega dela OPPN ter elaborata parcelacije. Zato je odločil, da se evidentira parcelacija, kot jo izkazuje elaborat. Pritožbeni organ je z odločbo z dne 21. 12. 2011 pritožbo tožnikov zoper prvostopno izpodbijano odločbo zavrnil (1. točka izreka) ter zavrnil zahtevo pooblaščenca tožnikov za povračilo priglašenih stroškov in takse (2. točka izreka). V obrazložitvi primarno ugotavlja, da je v predmetni zadevi izpodbijano prvostopno odločitev že dvakrat odpravil in zadevo vrnil prvostopnemu organu v ponovni postopek. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da bi prvostopni organ moral izdati delno odločbo o parcelaciji parc. št. 1020 k.o. ..., ker je o parcelaciji te parcele odločal prvič, izpodbijana odločba pa je bila izdana v ponovljenem postopku, odgovarja, da bi bila takšna odločitev sicer transparentnejša, vendar pa so pravne posledice odločitev, izdanih v ponovljenih postopkih, enake od prvič izdanih odločitev. Razlikujejo se le v tem, da po določbah 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) organ druge stopnje odloči o pritožbi, če organ prve stopnje ne sledi opozorilom o potrebnih dopolnitvah postopka in ne ravna v skladu z odločbo organa druge stopnje, v ostalem pa je v obeh primerih odločitev formalno in vsebinsko enaka. Glede pritožbenih pripomb, da bi solastnikom nepremičnin pred izdajo odločbe prvostopni organ moral dati možnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev oziroma da se izjavijo o zatrjevani skladnosti elaborata z OPPN, odgovarja, da glede na določbe četrtega in šestega odstavka 48. člena ZEN soglasje lastnikov s tako parcelacijo ni potrebno. V nadaljevanju obrazložitve pa ugotavlja, da iz prejete dokumentacije izhaja, da je OPPN sicer priložen dopolnitvi elaborata z dne 22. 4. 2011, vendar brez grafičnega dela tega OPPN. Dopolnjenemu elaboratu je priloženo tudi nadaljevanje zapisnika z dne 7. 7. 2009, ki je bil sklenjen dne 13. 4. 2011 o postopku parcelacije na kraju samem, kamor so bili vabljeni vsi tožniki in iz katerega izhaja, da označitev mej v naravi ni bila izvedena zaradi nestrinjanja prvega tožnika s parcelacijo in označitvijo meje in tudi ne s potekom trase obvoznice, zaradi česar je podpis zapisnika odklonil. Poleg pomanjkljive dokumentacije je drugostopni organ ugotovil tudi, da vložene pritožbe prvostopni organ ni posredoval v pregled in ni dal možnosti za opredelitev do pritožbenih navedb, zato je to storil sam, pozval geodetsko organizacijo, da izkaže skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz OPPN, kot zahtevajo določbe 48. člena ZEN z odgovorom in posredovanjem pripadajočih dokumentov. Geodetska organizacija je v postavljenem roku posredovala dopis z dne 24. 11. 2011, v katerem je navedla, da je kljub nestrinjanju prvega tožnika s parcelacijo, le-to opravila po podatkih OPPN. Drugostopni organ iz primerjave seznama točk za zakoličbo, ki je naveden v poglavju 5.7. Načrta parcelacije, ki je del OPPN za prostorsko ureditev skupnega pomena za obvoznico ..., s primerjalno tabelo koordinat z zemljiškokatastrskim prikazom sprememb v parcelaciji ni zaznal razlik. Dalje navaja, da je prejeto dokumentacijo posredoval strankam. Po pooblaščencu so tožniki sporočili, da dokumentacija, zlasti pojasnilo družbe A. z dne 24. 11. 2011, jasno kaže, da gre v obravnavani zadevi za samovoljno in arbitrarno odločanje in da so podatki iz dokumentacije nejasni in umeščanje v prostor ter razkorak med njimi evidenten. V zvezi s to vlogo tožnikov pritožbeni organ ugotavlja, da teh ugovorov niso dodatno obrazložili in utemeljili. V zvezi s pritožbenimi ugovori pa še izpostavlja, da iz prejete dokumentacije in dejanskega stanja izhaja, da so bili tožniki na obravnavo na terenu vabljeni in s tem imeli možnost sodelovanja v postopku ter da so se mejne obravnave 13. 4. 2011 tudi udeležili in bili torej seznanjeni o predmetu postopka in imeli možnost zahtevati razlago in tudi vročitev željenih dokumentov. Odklonitev podpisa zapisnika zaradi nestrinjanja s parcelacijo pa ni razlog za odpravo odločbe prvostopnega organa, če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti in če sta skladna. Kje oziroma po katerih zemljiščih bo cesta potekala, v takšnih primerih določi akt navedenih organov v naprej določenem postopku njegovega sprejema, zato pravilno izveden postopek parcelacije ni postopek, v katerem bi lastniki teh zemljišč lahko uspeli z ugovorom, da se ne strinjajo s potekom trase obvoznice. S tem drugostopni organ odgovarja tudi na ugovore tožnikov v dopisu z dne 9. 12. 2011 glede umeščanja v prostor, ki je predmet postopka sprejemanja OPPN. Republiki Sloveniji, ki je investitor gradnje navedene ceste, pa glede na zahteve zakona po skladnosti parcelacije z OPPN s ciljem pravilno in zakonito ter hitro izvedenega postopka parcelacije in s tem lažjega pridobivanja zemljišč za gradnjo, neskladje elaborata z OPPN ni v interesu. Sicer se upravni organ druge stopnje strinja s tožniki, da določbe 48. člena ZEN predstavljajo določen večji poseg v pravice lastnikov nepremičnin z namenom priprave na postopek razlastitve, ne gre pa za odvzem lastninske pravice na nepremičnini. Dalje poudarja, da za vknjižbo v zemljiški knjigi zadostuje, da so zemljiške parcele označene le s parcelno številko in oznako katastrske občine. Izpostavlja tudi, da tožniki po določbi 44. člena ZEN niso bili dolžni geodetu dovoliti označitve zemljiškokatastrskih točk na terenu. Mejo z mejniki se lahko označi izjemoma po mejni obravnavi v primeru soglasja vseh lastnikov parcel. Z mejniki se lahko označi le mejo, urejeno z izvršljivo odločbo. Glede površine parcel pa pritožbeni organ opozarja na določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 19. člena ZEN in pojasnjuje, da površino parcel geodet lahko določi šele, ko so zemljiškokatarske točke dokončno določene. V zvezi s stroškovnim zahtevkom citira prvi in tretji odstavek 13. člena ZEN in navaja, da na podlagi navedenih določb stroške pravnega zastopanja in udeležbe krije vsaka stranka sama.

Tožniki v tožbi navajajo, da jim prvostopni organ elaborata ni poslal, še manj, da bi jim dal možnost, da podajo nanj svoje pripombe in stališča. V ničemer tudi ni izkazal, da so bile stranke na mejno obravnavo pravilno vabljene. Zgolj možnost in sodelovanje na sami mejni obravnavi ne zadosti kriteriju pravice do sodelovanju strank v postopku. Tako so prepričani, da jim je bila kršena pravica do seznanitve z dejstvi in ugotovitvami v postopku, na katere bi morali imeti možnost podati svoje pripombe in stališča. Določbe ZEN res predpisujejo, da soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno, vendar pa to še ne pomeni, da lastnikom nepremičnin pred izdajo odločbe ne bi bilo potrebno dati možnosti, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo oziroma da se izjavijo o zahtevku, zlasti pa o ugotovitvi prvostopnega organa o zatrjevani skladnosti elaborata z OPPN. Dalje izpostavljajo, da se geodet pri opravljanju mejne obravnave ni izkazal z geodetsko izkaznico, kar predstavlja procesno kršitev določb ZEN. Prepričani so tudi, da bi za postopek parcelacije parc. št. 1020 k.o ..., ki ni bila vključena v že razveljavljeni odločbi z dne 22. 12. 2010, upravni organ moral izvesti dopolnilni postopek in o zadevi odločiti na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, česar pa ni storil. Izpodbijana odločba je po njihovem prepričanju pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti, saj vsebuje le ugotovitev stanja pred parcelacijo in po parcelaciji, izpusti pa bistveno sestavino, in sicer površino novo nastalih parcel. Obvezna priloga odločbe je tudi grafični prikaz stanja parcel, pri čemer pa niti ta priloga ne vsebuje podatka o površinah parcel. Tako prvostopni kot drugostopni organ sta v ponovnem postopku odločila, da je popravljeni in dopolnjeni elaborat skladen z OPPN in nima nobenih odstopanj. Pri tem pa je v obrazložitev drugostopni organ zgolj navedel, da je skladnost ugotovil na podlagi primerjave koordinat zemljiškokatastrskih točk iz grafičnega in opisnega dela OPPN ter elaborata parcelacij. Takšna obrazložitev drugostopnega organa je po mnenju tožnikov posplošena in pomanjkljiva. Moral bi namreč podrobneje in konkretneje obrazložiti skladnost posameznih koordinat in ne zgolj posplošeno ugotoviti, da so le-te skladne. Navesti bi bilo potrebno, v čem in kje konkretno je njihova skladnost, saj je podatek o skladnosti za zakonitost in pravilnost konkretnega ugotovitvenega postopka bistvenega pomena. Iz primerjalne tabele koordinat, ki je priloga odgovora na prošnjo za posredovanje dokazil družbe A. d.o.o. z dne 24. 11. 2011, pa je jasno razvidno, da so pri ZKT 3091 in ZKT 3092 odstopanja, kar pomeni, da med obema aktoma ni podane skladnosti med obrazložitvijo izpodbijane odločbe ter dokazili iz upravnega spisa. V nadaljevanju tožbe tudi izpostavljajo, da gre v konkretnem primeru za nedopusten in nameren grob poseg v ustavno zagotovljeno nedotakljivo lastninsko pravico tožnikov. Postopek pridobitve zemljišč bi namreč razlastitvena upravičenka morala izvesti že pred samim sprejemom OPPN in ne šele po sprejemu in veljavnosti le-tega. Sodišču po povedanem predlagajo, da jih na glavni obravnavi zasliši ter postavi izvedenca geodetske stroke, po izvedbi predlaganih dokazov pa tožbi ugodi ter prvo in drugostopno odločbo odpravi ter zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno obravnavanje in odločanje, toženki pa naloži povrnitev njihovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Republika Slovenija, kot stranka z interesom, v odgovoru na tožbo navaja, da se mejna obravnava izvaja v postopku urejanja in evidentiranja mej in ne v postopku spreminjanja mej. Postopek mejne obravnave je bil pri tožnikih opravljen 8. 7. 2009 skupaj s postopkom parcelacije, na katero se tožniki pritožujejo. Strankam je bilo poslano vabilo na mejno obravnavo z vso zakonsko določeno vsebino in v skladu z ZEN. Nato so bili tožniki 13. 4. 2011 ponovno vabljeni le na postopek parcelacije, za kar pa v ZEN ni strogo predpisana vsebina vabila za tak postopek, v zvezi s čimer se sklicuje na določbo četrtega odstavka 30. člena ZEN. Navaja, da je bil prvi tožnik prisoten na postopku in se je na terenu izkazal s pooblastilom za drugo in tretjo tožnico, iz česar lahko smatramo, da so bili vsi trije lastniki pravilno vabljeni in tako imeli možnost sodelovanja v postopku. Še več, posredno so tudi sodelovali v postopku. V zvezi z ugovorom, da se geodet pri postopku parcelacije ni izkazal z geodetsko izkaznico, navaja, da je geodet A.A. pri Inženirski zbornici Slovenije registriran v imeniku imetnikov geodetskih izkaznic ter da ima vsa pooblastila za izvajanje postopkov za izdelavo elaboratov ureditve meje, nove izmere, izravnave meje, komasacije in parcelacije ter označitev meje v naravi. ZEN kot obvezno sestavino zapisnika ne določa navedbe, da se je geodet pri opravljanju parcelacije izkazal z izkaznico. Na vseh vabilih in zapisnikih pa je napisana njegova evidenčna številka geodetske izkaznice, tako da so bile stranke že med samim postopkom seznanjene z dejstvom, da je geodet imetnik geodetske izkaznice. Poudarja pa tudi, da je prvi tožnik ob pričetku postopka parcelacije na terenu nemudoma telefoniral svojemu odvetniku, ki ga je opozoril, da naj se geodet izkaže z ustrezno geodetsko izkaznico. Tako je prvi tožnik dobil izkaznico tudi na vpogled in svojemu odvetniku potrdil, da je le-ta prava. V zvezi s tožbenim ugovorom glede zemljiško katastrskih točk 3091 in 3092, izpostavlja, da se nahajata na zemljišču, ki je v lasti „javnega dobrega“ in v upravljanju Direkcije RS za ceste in tako nimata nobenega vpliva na splošno parcelacijo pri tožnikih. Glede na povedano sodišču predlaga, da tožbo v celoti zavrne.

V pripravljalni vlogi z dne 13. 4. 2012 tožniki odgovarjajo na navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo in izpostavljajo, da je skladnost posameznih katastrskih točk iz tabele koordinat v postopku potrebno preveriti z izvedeniškim mnenjem izvedenca geodetske stroke, kar je tudi njihov dokazni predlog.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je odločitev upravnega organa v izpodbijani odločbi, izdani v postopku evidentiranja parcelacije, pravilna.

Upravni postopek evidentiranja parcelacije urejajo določbe 48. člena ZEN, ki v prvem odstavku določa, da se nove parcele, nastale s parcelacijo, in njihove meje evidentirajo v zemljiškem katastru na podlagi upravnega postopka, na zahtevo lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo. Če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve, uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije zahteva razlastitveni upravičenec (peti odstavek 48. člena ZEN). Po določbi šestega odstavka tega člena ZEN je zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije treba priložiti elaborat parcelacije, ki ga izdela geodetsko podjetje. Če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, mora ta elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta. Soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo pa ni potrebno.

Ob upoštevanju citiranih določb 48. člena ZEN, ki jih je v obravnavanem primeru potrebno uporabiti, saj se je predmetni postopek parcelacije izvajal zaradi razlastitve na zahtevo razlastitvenega upravičenca Republike Slovenije (stranke z interesom v tem upravnem sporu) in po pregledu upravnega spisa zadeve sodišče ugotavlja, da je odločitev upravnih organov obeh stopenj pravilna in zakonita. Sodišče tudi v celoti soglaša z razlogi za odločitev, ki so navedeni v odločbi druge stopnje in na katere se, v izogib ponavljanju, tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Sodišče soglaša s tožniki, da dejstvo, da jim prvostopni organ pred izdajo izpodbijane odločbe ni poslal elaborata oziroma jim ni dal možnosti, da bi se o njem izrekli, predstavlja kršitev pravil postopka, ki pa jo je v skladu s pooblastili, ki jih ima po določbi prvega odstavka 251. člena ZUP, odpravil organ druge stopnje v pritožbenem postopku. Kot je navedel v drugostopni odločbi, izhaja pa to tudi iz upravnega spisa zadeve, je pooblaščencu tožnikov posredoval vso dokumentacijo in jim dal možnost, da se o njej izjavijo. Kot izhaja iz upravnega spisa zadeve, so tožniki po svojem pooblaščencu na poslano dokumentacijo tudi podali odgovor, in sicer v vlogi z dne 9. 12. 2011 navajajo, da dokumentacija, zlasti pojasnilo družbe A. z dne 24. 11. 2011, jasno kaže, da gre v obravnavanem primeru za samovoljno in arbitrarno odločanje. Navajajo tudi, da so podatki iz dokumentacije in umeščanje v prostor ter razkorak med njimi nejasni in da je evidentno, da je bilo pritožbeno zatrjevanje utemeljeno. Glede na navedeno vlogo tožnikov, v kateri ugovarjajo samemu upravnemu odločanju in posredovani dokumentaciji zgolj pavšalno in nekonkretizirano ter glede na vsebino njihove pritožbe sodišče ugotavlja, da tožniki tekom upravnega postopka niso podali konkretnih in argumentiranih ugovorov zoper v postopku ugotovljeno skladnost elaborata parcelacije z OPPN, kljub temu da jim je pritožbeni organ, kot že navedeno, vso relevantno dokumentacijo posredoval v izjavo. Prav tako niso navedli, zakaj tega niso storili tekom upravnega postopka. Zato sodišče ni moglo upoštevati njihovega tožbenega ugovora, da je iz tabele koordinat jasno razvidno, da so pri ZKT 3091 in ZKT 3092 odstopanja. Ta tožbeni ugovor namreč, glede na prej pojasnjeno, predstavlja nedopustno tožbeno novoto (52. člen ZUS-1, po katerem lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta). Ker konkretizirani ugovori v tej smeri niso bili podani že tekom upravnega postopka, je sodišče zavrnilo tudi dokazni predlog tožnikov, da postavi izvedenca geodetske stroke. Nedopustno tožbeno novoto pa predstavlja tudi tožbeni ugovor, da se geodet pri opravljanju mejne obravnave ni izkazal z geodetsko izkaznico. Po pregledu upravnega spisa zadeve namreč tudi v zvezi s tem ugovorom sodišče ugotavlja, da le-tega tožniki tekom upravnega postopka niso podali, niti niso pojasnili, zakaj ne. Tako sodišče tudi tega tožbenega ugovora ne more vsebinsko presojati.

V zvezi z ugovorom nepravilnega vabljenja strank na mejno obravnavo sodišče odgovarja, da iz popisa oddanih pošiljk, ki se nahaja v upravnem spisu zadeve, izhaja, da je družba A. d.o.o., dne 31. 3. 2011 vsem trem tožnikom poslala vabila. Prav tako ugotavlja, da se je postopka ponovne parcelacije in označitve meje v naravi dne 13. 4. 2011 udeležil prvi tožnik in da je predložil tudi pooblastili za zastopanje druge in tretje tožnice, kar vse izhaja iz upravnega spisa zadeve. Tako sodišče sodi, da tudi ta tožbeni ugovor ni utemeljen.

Neutemeljeno pa ugovarjajo tudi, da gre v konkretnem primeru za nedopusten poseg v njihovo lastninsko pravico. Predmetni postopek je namreč zgolj postopek parcelacije, v katerem pa gre le za združitev parcel oziroma za (kot v tem primeru) za delitev parcel (prvi odstavek 47. člena ZEN). To pomeni, da s predmetnim postopkom v ničemer ni bilo poseženo v lastninsko pravico tožnikov. Ne drži pa niti njihova trditev v tožbi, da bi morala razlastitvena upravičenka pridobitev zemljišč izvesti že pred sprejemom OPPN.

Po navedenem sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je bilo treba tožbo zavrniti kot neutemeljeno (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Odločitev je sprejelo brez glavne obravnave na podlagi določbe druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, po katerem sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1) ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev. Dokaznega predloga, da sodišče opravi njihovo zaslišanje, tožniki v tožbi niso obrazložili, po presoji sodišča pa izvedba tega dokaza za odločitev ni relevantna, zato je ta dokazni predlog zavrnilo.

Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.