Jedro

ZPIZ-1 določa, da se pravice na podlagi invalidnosti pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, izplačevati pa se pričnejo s prvim dnem po prenehanju zavarovanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbe tožene stranke o zavrnitvi tožnikove zahteve za uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožnika je razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti od 4. 12. 2006 dalje in mu od tega dne dalje priznalo pravico do invalidske pokojnine. Toženi stranki je naložilo, da s posebno odločbo odloči o odmeri in izplačevanju pokojnine. Odločbi tožene stranke sta temeljili na izvedenskih mnenjih invalidskih komisij pri toženi stranki. V sodnem postopku je tožena stranka sama predložila stališče Službe za izvedenstvo II. stopnje, ki je na podlagi ponovne preučitve izvedenskega mnenja in novih mnenj invalidskih komisij mnenja, da je pri tožniku podana invalidnost I. kategorije.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Spremenilo je le datum priznanja invalidnosti.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, in sicer le zoper odločitev o datumu priznanja pravice do invalidske pokojnine. Zatrjuje zmotno uporabo določb 156. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) zato, ker je sodišče uporabilo določbo petega in ne drugega odstavka. Ne strinja se s priznanjem pravice do invalidske pokojnine od določenega dne dalje oziroma s tem, da bi pravico do invalidske pokojnine od določenega datuma dalje sodišče sploh smelo priznati. Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je po drugem odstavku 156. člena ZPIZ-1 prenehanje obveznega zavarovanja in ta pogoj pri tožniku ni bil izpolnjen.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

6. Predmet revizijske presoje je le pravnomočna sodba v delu, ki, deloma spremenjeno, potrjuje prvostopno sodbo tako, da priznava tožniku pravico do invalidske pokojnine od 1. 1. 2007 dalje. Ni sporno, da tožnik sicer izpolnjuje pogoje za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in s tem tudi temeljni pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine (67. člen ZPIZ-1). Po petem odstavku 156. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti z dnem nastanka invalidnosti. Po drugem odstavku iste zakonske določbe je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja. Po prvem odstavku 157. člena ZPIZ-1 (z naslovom "začetek izplačevanja") pokojnina pripada uživalcu od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

7. Tožnik je pridobil pravico do invalidske pokojnine že od 1. 1. 2007, vendar bo lahko to pravico v smislu izplačevanja realiziral šele z dnem odjave oziroma prenehanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. To izrecno izhaja iz določbe prvega odstavka 157. člena ZPIZ-1. Treba pa je ločiti med pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine, ki nastane z nastankom invalidnosti, in realizacijo te pravice s prvim naslednjim dnem po prenehanju zavarovanja. ZPIZ-1 to terminologijo sicer ne uporablja dosledno, vendar je revizijsko zavzemanje za to, da je tožniku mogoče priznati pravico le ob dodatnem pogoju prenehanja zavarovanja, neutemeljeno. ZPIZ-1 določa, da se pravice na podlagi invalidnosti pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, izplačevati pa se pričnejo s prvim dnem po prenehanju zavarovanja. Odločitev sodišča ne vzbuja nobenega dvoma v to, v kakšnem obsegu je tožniku priznana pravica do invalidske pokojnine, saj je toženi stranki naloženo, da s posebno odločbo odloči tudi o odmeri in izplačevanju te pokojnine.

8. Tako stališče revizijskega sodišča je že znano, saj je enako stališče zavzelo že v večjem številu sodb, na primer: VIII Ips 181/2008, VIII Ips 224/2008, VIII Ips 294/2008, VIII Ips 519/2008, VIII Ips 359/2008, VIII Ips 523/2008, VIII Ips 536/2008, VIII Ips 56/2009, VIII Ips 138/2009, VIII Ips 314/2009, VIII Ips 442/2009. 9. Odločitev sodišča druge (in prve) stopnje ne odstopa od odločitve v zadevi VIII Ips 167/2007, na katero se sklicuje revizija. V tej zadevi je tožeča stranka vztrajala, da bi morala prejemati invalidsko pokojnino vse od nastanka invalidnosti, ki je bila zaradi dolgotrajnega postopka ugotovljena za več let nazaj in da je prispevke za invalidsko in pokojninsko zavarovanje od nastanka invalidnosti do dneva odjave iz zavarovanja neutemeljeno plačevala. Glede tega je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da morata biti za priznanje pravice do invalidske pokojnine (seveda v smislu izplačila) kumulativno izpolnjena oba zakonska pogoja, to je nastanek invalidnosti prve kategorije in prenehanje obveznega zavarovanja.

10. Ker je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).