Jedro

Začetek uživanja invalidske pokojnine ni vedno enak dnevu, ko so izpolnjeni pogoji za priznanje te pravice. Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec ob izpolnjevanju zakonskih pogojev z dnem nastanka invalidnosti, invalidska pokojnina pa se mu začne izplačevati od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da se besedilo „od tega dne dalje“ nadomesti z besedilom „od 1. 1. 2007 dalje“.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca, opr. št. ... z dne 8. 1. 2009 in iste opravilne številke z dne 17. 10. 2008 (1. točka izreka). Tožnika je razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 4. 12. 2006 dalje in mu od tega dne dalje priznalo pravico do invalidske pokojnine (2. točka izreka). Tožencu je naložilo, da bo o odmeri in izplačevanju invalidske pokojnine odločil s posebno odločbo v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe (3. točka izreka). Sodišče je tudi odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške postopka (4. točka).

Zoper odločitev v 2. točki izreka izpodbijane sodbe je pritožbo vložil toženec iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pri tem navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je tožnici priznalo pravico do invalidske pokojnine od določenega datuma dalje (smiselno od 4. 12. 2006 dalje - „od tega dne dalje“). V 1. odstavku 156. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 in nasl., v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1) je namreč določeno, da zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice. V 2. odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja, razen za vajence in osebe iz 2. odstavka 34. člena ZPIZ-1. Ker je bil tožnik na dan razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti in tudi ob izdaji sodbe še obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan, tožniku pravice do pokojnine ob pravilni uporabi materialnega prava ne bi bilo mogoče nepogojno priznati (zgolj pod pogojem prenehanja obveznega zavarovanja) in tudi ne priznati od določenega datuma dalje. Toženec pri tem opozarja na stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi VIII Ips 167/07 z dne 6. 10. 2008. Sama pridobitev pravice do invalidske pokojnine je odvisna tudi od prenehanja obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pa pri tožniku vsaj do izdaje sodbe še ni prenehalo. Sodišče bi moralo določiti tudi obveznost kontrolnega pregleda glede na določbo 106. člena ZPIZ-1, saj tožnik ob spremembi v stanju invalidnosti še ni bil star več kot 45 let. Podrejeno toženec še opozarja na določbo 2. odstavka 163. člena ZPIZ-1 in sicer, da je možno pridobiti nove pravice iz invalidskega zavarovanja od prvega dne naslednjega meseca po spremembi v stanju invalidnosti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v 2. točki izreka spremeni tako, da se tožniku prizna pravica do invalidske pokojnine pod pogojem prenehanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter da sodišče določi datum oprave kontrolnega pregleda, ki je v roku 5 let od datuma nastanka spremembe v stanju invalidnosti.

V odgovoru na pritožbo tožnik navaja, da je dejansko še v delovnem razmerju in sicer za 4 ure, zato se ne poteguje za to, da bi se mu priznala pravica do invalidske pokojnine za nazaj in soglaša, da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine od prenehanja vključitve v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za njega je pomembno, da se zadeva čim hitreje reši. Glede na dejstvo, da je bil tožnik obravnavan s strani komisij toženca tudi po 45. letu starosti, pa je neutemeljena pritožba v zvezi s predlogom, da se določi datum za kontrolni pregled.

Pritožba je delno utemeljena.

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti od 7. 11. 2005 dalje zaradi posledic bolezni in mu je bila z odločbo št. ... z dne 3. 5. 2006 priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami od 7. 11. 2005 dalje. Sodišče prve stopnje je ob presoji izpodbijanih odločb toženca ugotovilo, da je prišlo do spremembe v stanju invalidnosti, zato je tožnika s 4. 12. 2006 razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni. Omenjeno med strankama tudi ni sporno. Sporno pa je vprašanje, od kdaj naprej ima tožnik pravico do invalidske pokojnine. Toženec v zvezi s tem opozarja na 2. odstavek 156. člena ZPIZ-1, ki določa kot pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja. Po stališču pritožbenega sodišča pa je v zvezi s pridobitvijo pravice do invalidske pokojnine potrebno uporabiti 5. odstavek 156. člena, kjer je določeno, da pravice na podlagi invalidnosti, telesne okvare ali potrebe po stalni pomoči in postrežbi pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti ali telesne okvare oziroma z dnem nastanka potrebe po stalni pomoči in postrežbi. Invalidska pokojnina je urejena v 67. členu, ki spada pod IV. poglavje, ki nosi naslov Pravice na podlagi invalidnosti. Sodišče s tem, ko ni določilo pogoja prenehanja zavarovanja v zvezi s priznanjem same pravice do invalidske pokojnine, ni kršilo določb ZPIZ-1 v smeri, kot to uveljavlja toženec. Potrebno je namreč ločiti pridobitev pravice od začetka uživanja posamezne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, torej v konkretnem primeru, od kdaj naprej se zavarovancu invalidska pokojnina izplačuje. Tako je že Vrhovno sodišče RS v zadevi, opr. št. VIII Ips 184/2007 z dne 17. 11. 2008 posebej poudarilo, da začetek uživanja posamezne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni vedno istoveten z dnem izpolnitve pogojev. Pogoj za uveljavitev pravice do pokojnine, tudi invalidske, je prenehanje zavarovanja. Enako stališče je zavzelo tudi v zadevi opr. št. VIII Ips 165/2004 z dne 21. 12. 2004 in tudi v zadevi VIII Ips 81/2005 z dne 22. 11. 2005. Tožnik namreč pogoje za pridobitev pravice, kot so določeni v 67. členu izpolnjuje. Da pride do uveljavitve te pravice, torej do izplačevanja invalidske pokojnine, pa je potrebno izpolnjevati še dodaten pogoj, določen v prvem odstavku 157. člena, to pa je prenehanje zavarovanja. Glede odločanja o sami pravici pritožbeno sodišče še opozarja na določbo 2. odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljnjem besedilu: ZDSS-1), kjer je določeno, da če sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi delno ali v celoti in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Sodišče je torej v tem primeru skladno z navedeno določbo odločilo o sami pravici, medtem ko je odločitev o tem, od kdaj naprej se tožniku izplačuje invalidska pokojnina, naložilo tožencu. Toženec bo torej s posebno odločbo odmeril invalidsko pokojnino in tudi odločil, od kdaj naprej se tožniku invalidska pokojnina izplačuje. Za njegovo odločitev bo torej bistven datum prenehanja obveznega zavarovanja.

Utemeljeno pa toženec opozarja, da sodišče prve stopnje ni uporabilo določbe 2. odstavka 163. člena ZPIZ-1, ki se nanaša na trajanje pravic na podlagi invalidnosti. Določeno je, da če nastanejo v stanju invalidnosti ali telesne okvare spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe. V sporni zadevi je prišlo do spremembe v stanju invalidnosti, kajti pred tem je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, sodišče prve stopnje pa ga je s 4. 12. 2006 dalje razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti. Skladno s prej citirano določbo se v tem primeru pravica iz invalidskega zavarovanja spremeni s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe, torej s 1. 1. 2007 dalje. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP poseglo v 2. točko izreka izpodbijane sodbe in besedilo „od tega dne dalje“ nadomestilo z besedilom „od 1. 1. 2007 dalje“. Vendar pa bo to pravico lahko uveljavil šele s prenehanjem obveznega zavarovanja.

Glede pritožbenih navedb, da bi moralo sodišče prve stopnje skladno s 106. členom ZPIZ-1 določiti tudi kontrolni pregled, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v 1. odstavku določeno, da zavarovancu, ki je pridobil pravico na podlagi invalidnosti, ki je nastala pred dopolnjenim 45. letom starosti, se z obveznimi kontrolnimi pregledi, ki se opravijo praviloma vsakih 5 let, ponovno ugotavlja invalidnost. Zavarovancu se lahko določi kontrolni pregled tudi po dopolnitvi starosti iz 1. odstavka 106. člena oziroma pred ali po preteku 5-letnega roka. Gre torej za zakonsko določbo, ki neposredno ureja, v katerih primerih je potreben kontrolni pregled. Sodišče prve stopnje s tem, ko ni posebej odločilo o kontrolnem pregledu, ni kršilo materialno pravo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v ostalem pritožbo toženca na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.