Jedro

Res je sicer, da je bil z določbo 121. člena ZPP-E črtan 31. člen ZDSS-1, vendar je kljub temu to določbo treba uporabiti v primerih, ko je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred začetkom uporabe ZPP-E. Tožnik nima pravne podlage in tudi ne pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, saj je revizija dovoljena že na podlagi zakona.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 7. 2016, poziv nazaj na delo učitelja strokovno teoretičnih predmetov po pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 7. 1992 in za priznanje vseh pravic iz delovnega razmera od prenehanja delovnega razmerja dalje, vključno s prijavo v socialno zavarovanje in obračunom bruto mesečnih nadomestil plač ter izplačilom neto plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Presodilo je, da je tožena stranka tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči prvostopenjskega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Predlog je po svoji vsebini dejansko revizija, saj tožnik v njem ni navedel spornih pravnih vprašanj, glede katerih naj bi Vrhovno sodišče dopustilo revizijo.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Tretji odstavek 125. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/2017) določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. ZPP-E se je pričel uporabljati 16. 9. 2017, postopek pred sodiščem prve stopnje pa se je končal 30. 11. 2016, to je pred začetkom uporabe ZPP-E. Postopek pred Vrhovnim sodiščem se zato nadaljuje po določbah prej veljavnega zakona, to je Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, 26/99 s spremembami).

6. V skladu s tretjim odstavkom 367. člena ZPP je revizija v primerih, ko ni dovoljena že po zakonu, dovoljena le, če jo v skladu s 367. a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija). V tej zadevi gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, za takšne spore pa 2. točka 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) izrecno določa, da je revizija dovoljena že po samem zakonu. Res je sicer, da je bil z določbo 121. člena ZPP-E črtan 31. člen ZDSS-1, vendar je kljub temu to določbo treba uporabiti v primerih, ko je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred začetkom uporabe ZPP-E. V takšnem primeru se pred Vrhovnim sodiščem postopek nadaljuje na podlagi določb do uveljavitve ZPP-E veljavnega ZPP, ki pa ne vsebuje določbe o črtanju 31. člena ZDSS-1. Obenem določba 121. člena ZPP-E ni našteta med spremembami in novimi določbami, ki so v skladu z drugim odstavkom 125. člena ZPP-1 uporabljajo tudi za postopek, začet pred začetkom uporabe ZPP-E. 7. Navedeno pomeni, da tožnik nima pravne podlage in tudi ne pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, saj je revizija dovoljena že na podlagi zakona.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 367. člena ZPP ob smiselni uporabi 377. in 374. člena ZPP predlog zavrglo kot nedovoljen.