Jedro

S tem ko se tožnik v predlogu zavzema za višjo odškodnino od prisojene, izpodbija neobstoječi del sodbe. Sodišče prve stopnje namreč ni odločilo o zavrnitvi tožbenega zahtevka v delu, ki presega prisojeni znesek. Ker tožnik izdaje dopolnile sodbe ni predlagal (prvi odstavek 325. člena ZPP), je o tem delu zahtevka tudi po izdaji sodbe sodišča druge stopnje, ki v izreku potrjuje "le" ugodilni del prvostopenjske sodbe, ostalo neodločeno. To pa pomeni, da je tožnik izgubil pravico vložiti izredno pravno sredstvo v zvezi s tistim delom tožbenega zahtevka, o katerem ni bilo pravnomočno odločeno in s katerim torej v tej pravdi ni uspel doseči zahtevanega pravnega varstva. Ker zoper neobstoječo odločbo ni mogoče vložiti revizije (prvi odstavek 367. člena ZPP in drugi odstavek 374. člena ZPP), predlog za njeno dopustitev ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (smiselno 377. člen ZPP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo od sodišča zahteva, naj razsodi, da mu je tožena zavarovalnica dolžna plačati 47.400,00 EUR odškodnine s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi za nepremoženjsko škodo, ki jo je kot sopotnik utrpel v prometni nesreči dne 4. 7. 2017, ki jo je povzročil njen zavarovanec.

2. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku v 15 dneh plačati 1.770,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2020 dalje do plačila (I. točka izreka sodbe). Odločilo je še, da je tožnik dolžan toženki povrniti 96,27 % stroškov pravdnega postopka, toženka pa je dolžna tožniku povrniti 3,73 % stroškov pravdnega postopka (II. točka izreka sodbe).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka sodbe). Odločilo je še, da pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka sodbe).

4. Tožnik predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanja: - Ali je podana vzročna zveza med škodnim dogodkom z dne 4. 7. 2017 in vsemi dodatnimi zdravstvenimi težavami, ki jih tožnik prestaja zaradi kasneje utrpelega srčnega infarkta?

5. Predlog ni dovoljen.

6. S tem ko se tožnik v predlogu zavzema za višjo odškodnino od prisojene, izpodbija neobstoječi del sodbe. Sodišče prve stopnje namreč ni odločilo o zavrnitvi tožbenega zahtevka v delu, ki presega prisojeni znesek. Ker tožnik izdaje dopolnile sodbe ni predlagal (prvi odstavek 325. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), je o tem delu zahtevka tudi po izdaji sodbe sodišča druge stopnje, ki v izreku potrjuje „le“ ugodilni del prvostopenjske sodbe, ostalo neodločeno. To pa pomeni, da je tožnik izgubil pravico vložiti izredno pravno sredstvo v zvezi s tistim delom tožbenega zahtevka, o katerem ni bilo pravnomočno odločeno in s katerim torej v tej pravdi ni uspel doseči zahtevanega pravnega varstva. Ker zoper neobstoječo odločbo ni mogoče vložiti revizije (prvi odstavek 367. člena ZPP in drugi odstavek 374. člena ZPP), predlog za njeno dopustitev ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (smiselno 377. člen ZPP).1

7. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Podobno npr. sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 299/2013 z dne 3. 7. 2014.