Jedro

Dopuščena revizija, ki ji ni bil priložen predlog za dopustitev revizije oziroma sklep o dopustitvi revizije, je nepopolna in jo Vrhovno sodišče zavrže. Naknadne predložitve manjkajočih dokumentov Vrhovno sodišče ne more in ne sme upoštevati, ker se v postopku z revizijo določbe o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo.

Izrek

Revizija se zavrže. Vsaka stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. V obravnavni zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je uveljavljala ugotovitev kršitve patenta tožeče stranke št. 21476 - priprava za preizkušanje tesnosti in trdnosti tlačnih posod, prepoved nadaljnjih kršitev patenta in plačilo odškodnine za neupravičeno poseganje v patent v znesku 70.105,15 EUR z zamudnimi obrestmi (točka I. 1 izreka). Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek na plačilo zneska 17.250,00 EUR z zamudnimi obrestmi (točka I. 2 izreka). Nasprotno je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi, s katerim se je uveljavljala ugotovitev ničnosti predmetnega patenta, saj je presodilo, da izum ni bil nov, ker je bil dostopen javnosti (točka II. 1 izreka). Zahtevek po nasprotni tožbi, da se za imetnika patenta razglasi prvo toženko, je zavrnilo (točka II. 2 izreka). Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del prvostopenjske odločbe.

2. Na predlog tožeče stranke je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 16/2011 z dne 18. 4. 2011 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali seznanitev tožene stranke, tam zaposlenih oseb in zunanjih sodelavcev z izumom v okoliščinah konkretnega primera pomeni, da je bil izum dostopen javnosti.

3. Tožeča stranka je nato vložila dopuščeno revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava.

4. Revizija je bila vročena tožencem, ki predlagajo, naj sodišče revizijo zavrne.

5. Revizija ni popolna.

6. Revizijo, ne glede na to, ali je dovoljena (490. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)) ali dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP), stranka vedno vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje (prvi odstavek 373. člena ZPP). Za razliko od dovoljene revizije po 490. členu ZPP zakon za vložitev dopuščene revizije predpisuje dodatne procesne predpostavke oziroma zahteve: stranki, ki želi vložiti revizijo, mora to na njen predlog s sklepom dopustiti revizijsko sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP), dopuščeni reviziji pa mora priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije (drugi odstavek 373. člena ZPP).

7. Stranka predlog za dopustitev revizije vloži pri Vrhovnem sodišču (drugi odstavek 367.b člena ZPP). O njem odloči s sklepom senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča (prvi odstavek 367.c člena ZPP) v nekontradiktornem postopku. Vrhovno sodišče predloga in sklepa ne vroči nasprotni stranki (in tudi ne sodiščema prve ali druge stopnje), temveč le predlagatelju, in sicer ne glede na to, ali predlogu ugodi ali ne, ali ga zavrže. Ker postopek za dopustitev revizije poteka izključno pred Vrhovnim sodiščem, sodišče prve stopnje izve za okoliščino, da je bila revizija dopuščena, šele, ko predlagatelj vloži dopuščeno revizijo s prilogami, nasprotna stranka pa šele potem, ko ji jo sodišče prve stopnje vroči (prvi odstavek 375. člena ZPP) s pravnim poukom o pravici nanjo podati odgovor (drugi odstavek 375. člena ZPP).

8. V tej luči se formalna zahteva, da mora revident dopuščeni reviziji priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije, vse v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, pokaže prvenstveno kot sredstvo varstva procesnih pravic nasprotne stranke, ki so odraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem iz 22. člena Ustave RS in iz nje izpeljanega načela kontradiktornosti postopka oziroma pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. Le na takšen način je nasprotni stranki zagotovljeno, da lahko učinkovito uresniči svojo pravico do izjavljanja v revizijskem postopku.

9. V obravnavanem primeru je tožeča stranka na podlagi poziva sodišča prve stopnje naknadno, po izteku roka za vložitev revizije, predložila predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije. Vendar pa naknadne predložitve manjkajočih dokumentov Vrhovno sodišče ne more in ne sme upoštevati, ker se v postopku z revizijo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo (336. člen ZPP v zvezi s 383. členom ZPP). Upoštevanje naknadno predloženih dokumentov bi lahko predstavljalo neenako obravnavanje konkretne zadeve v razmerju do vseh preostalih primerov, ko sodišče prve stopnje ne bi postopalo po 108. členu ZPP.

10. Ker tožeča stranka v roku za vložitev dopuščene revizije slednji ni priložila predloga za dopustitev revizije in sklepa o dopustitvi revizije, je njena revizija nepopolna in jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 373. člena ZPP zavrglo.

11. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo tudi o stroških revizijskega postopka. Tožeča stranka v revizijskem postopku ni uspela, zaradi česar po prvem odstavku 154. člena ZPP sama krije stroške revizije. Tožena stranka pa do povrnitve stroškov revizijskega postopka ni upravičena zato, ker stroškov odgovora na nepopolno revizijo ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).