Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je predlagatelj v primeru tako imenovane „dejanske razlastitve“, ko je bila posest odvzeta brez izvedbe zakonitega razlastitvenega postopka in proti plačilu odškodnine, ki ne dosega realne vrednosti nepremičnine, šele več let kasneje pa je izdana razlastitvena odločba, upravičen do razlike do popolne odškodnine za razlaščene nepremičnine in do zakonskih zamudnih obresti od tega zneska za čas od odvzema posesti do plačila popolne odškodnine.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je predlagatelj v primeru tako imenovane „dejanske razlastitve“, ko je bila posest odvzeta brez izvedbe zakonitega razlastitvenega postopka in proti plačilu odškodnine, ki ne dosega realne vrednosti nepremičnine, šele več let kasneje pa je izdana razlastitvena odločba, upravičen do razlike do popolne odškodnine za razlaščene nepremičnine in do zakonskih zamudnih obresti od tega zneska za čas od odvzema posesti do plačila popolne odškodnine.

Obrazložitev

1. Zaradi izgradnje mejnega prehoda ob slovensko-hrvaški meji je država predlagateljema leta 1992 odvzela iz posesti zemljišče ter jima na podlagi sporazuma z dne 15. 4. 1992 plačala odškodnino, ki sedaj, valorizirana, znaša 1.967,06 EUR. Predlagatelja sta ostala v zemljiški knjigi vpisana kot lastnika zemljišča; razlastitvena odločba je bila izdana šele po preteku desetletja od odvzema zemljišča iz posesti lastnikoma. Slednja sta predlagala, naj jima sodišče kot odškodnino prisodi razliko med valorizirano vrednostjo odškodnine, ki jima je bila izplačana na podlagi sporazuma iz leta 1992, ki je temeljila na oceni zemljišča kot kmetijskega, in dejansko vrednostjo zemljišča kot nezazidanega stavbnega zemljišča; zahtevata tudi zakonske zamudne obresti zaradi zamude z izpolnitvijo.

2. Sodišče prve stopnje je njunemu predlogu ugodilo, drugostopenjsko sodišče pa je sklep sodišča prve stopnje spremenilo in predlog zavrnilo.

3. Predlagatelja sta zoper sklep pritožbenega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije glede pravnega vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa z obrazložitvijo, da je Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 874/2009 zgolj obiter dictum nakazalo, kakšna naj bi bila rešitev pravnega vprašanja, ki je v konkretnem primeru ključnega pomena – drugačna, kot jo je zavzelo pritožbeno sodišče. 4. Ker so izpolnjene predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, je Vrhovno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 367.c člena istega zakona revizijo dopustilo.