Jedro

Če podpis prodajalca na kopiji zasebne listine, katere vzpostavitev se zahteva, ni overjen, zemljiškoknjižno dovolilo ne ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, zato tudi pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine iz prvega odstavka 234. člena ZZK-1 niso izpolnjeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor predlagatelja T.K. zavrnilo in sklep Okrajnega sodišča v Šmarjah pri Jelšah z dne 16.11.2012 Dn 1 potrdilo. Ugotovilo je, da za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine pogoji niso bili izpolnjeni, predlagatelj ni izkazal, da je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in tudi ne, da bi se listina uničila oziroma izgubila. Na kopiji kupoprodajne pogodbe z dne 15.2.1993 namreč podpis predstavnika prodajalca ni overjen. Pojasnilo je še, da se z vzpostavitvijo zemljiškoknjižne listine lahko vzpostavi le formalno popolna listina, ne more pa se s tem odpraviti druge pomanjkljivosti listine. Predlagatelju je še očitalo, da ni izkazal niti drugega pogoja, da se je listina izgubila, zgolj golo zatrjevanje, da je listina izgubljena, standarda zahtevane verjetnosti ne izpolnjuje. Pojasnilo je še, da bi zemljiškoknjižni sodniški pomočnik ob povedanem pravilno moral predlog zavrniti, ne zavreči. Predlagatelj se je zoper sklep pritožil. Meni, da listina ustreza vsem procesnih predpostavkam. Predložil je kopijo listine, pogodbo o prodaji stanovanja z dne 15.2.1993, navedel, da je bil izvirnik izgubljen. Da so se listine izgubile, izhaja tudi iz točke 3. preloženega notarskega zapisa prodajne pogodbe SV 1. Listina vsebuje brezpogojno in izrecno zemljiškoknjižno dovolilo, kot to določa Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ) v smislu prve alineje 1. točke prvega odstavka 234. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Namen instituta vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je ravno v tem, da predlagatelj sodišču z verjetnostjo izkaže, da je listina, katere vzpostavitev se zahteva, obstajala. Predlagatelj je dokazoval obstoj izvirnika listine. Zaključi, da predložena fotokopija pogodbe o prodaji stanovanja z dne 15.2.1993 ustreza določbam ZZK-1 ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, ki naj ugodi predlogu in dovoli predlagano vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ter vknjižbo lastninske pravice ali pa sklep tako spremeni, da se vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in hkrati vknjiži lastninska pravica v korist predlagatelja dovoli.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča, da pogoji iz prvega odstavka 234. člena ZZK-1 za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine niso izpolnjeni, zemljiškoknjižno dovolilo namreč ne ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, saj podpis prodajalca ni overjen (primerjaj 41. člen ZZK-1, enako pred tem (v letu 1993) pravno pravilo paragrafa 36 Zakona o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije iz leta 1930, overjen podpis na zasebni listini pa je bil zahtevan tudi po 22. členu pred ZZK-1 veljavnem Zakonu o zemljiški knjigi, Ur. l. RS 33/95 s spremembami). Ker že ta pogoj ni izpolnjen, je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki predlogu ni ugodilo, pravilna ter pritožba neutemeljena ter se pritožbenemu sodišču do drugih razlogov pritožbe ni bilo treba opredeliti. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo materialno pravo in tudi ni zagrešilo tistih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).