Jedro

Ugotovljeno je bilo, da je bil test prisotnosti psihoaktivnih substanc v organizmu opravljen pred prihodom na delo, z zaslišanjem priče pa je sodišče utemeljeno raziskalo tudi vprašanje, ali so bile te substance prisotne še po prihodu na delo eno uro kasneje. Priča je to potrdila, revident pa ni navedel nobenega dejstva, in ga ne navaja niti v reviziji, na podlagi katerega bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da zaradi poteka časa eno uro po pregledu v telesu ni bilo več prisotnosti psihoaktivnih substanc oziroma njihovega vpliva. Zato je tožena stranka utemeljeno štela, da je tožnik huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ugotovilo trajanje delovnega razmerja do 31. 5. 2012 in tožniku do tega dne priznalo vse pravice in prejemke iz delovnega razmerja ter odškodnino zaradi razveze pogodbe o zaposlitvi v znesku 3.451,41 EUR, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za čas od 10. 2. 2010 do 9. 2. 2011 in za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za to obdobje je zavrnilo. Zavrnilo je tudi zahtevek za višji znesek odškodnine od prisojene. Ugotovilo je, da je tožnik sicer s tem, da je bil na delu pod vplivom psihoaktivnih substanc, kršil obveznosti iz delovnega razmerja, vendar pa okoliščine in interesi pogodbenih strank niso narekovali takojšnjega prenehanja delovnega razmerja. Tožnik je delo spornega dne opravil brez napak, tožena stranka pa tudi rezultatov testiranja ni zahtevala takoj, ampak je nanje čakala nekaj dni.

2. Sodišče druge stopnje je po opravljeni pritožbeni obravnavi pritožbi tožene stranke ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožniku priznalo delovno razmerje za čas od dneva podaje izredne odpovedi do dneva njene vročitve, v preostalem delu pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ni soglašalo s presojo sodišča prve stopnje, da niso bile podane okoliščine in interesi, zaradi katerih delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka. Sklicevalo se je zlasti na nevarno dejavnost, ki jo opravlja tožena stranka in njeno dolžnost, da delavcem zagotovi varno delo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče v nasprotju z 20. a členom Pravilnika o delovnih razmerjih odločilo o zakonitosti odpovedi. Meni, da sta obe sodišči prezrli to določbo, po kateri se šteje, da je delavec pod vplivom psihoaktivnih substanc, ko se s testom ugotovi prisotnost takih snovi v njegovih življenjskih tekočinah. Tožnik je test opravljal 20. 1. 2011 ob 12.45, z delom pa je pričel ob 13.45 uri. To pomeni, da test ni bil opravljen v času njegove prisotnosti na delu, ampak prej. Sodišče se zato ne bi smelo opreti na izpoved priče Z. V. G. Priča ni imela podatka o prisotnosti psihoaktivnih substanc v tožnikovem organizmu v času nastopa dela. Glede na to, da tudi po njeni izpovedi psihoaktivne substance po določenem času izginejo iz organizma, ni podlage za ugotovitev, da je prišel na delo pod njihovim vplivom. To je smiselno enako ugotovilo že sodišče prve stopnje. Če pa je sodišče že upoštevalo pričo Z. V. G., bi moralo tudi druge, ki so izpovedale, da je svoje delo 20. 1. 2011 opravil brez napak. Zato predlaga razveljavitev (pravilno: spremembo) sodbe sodišča druge stopnje in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (tretjo odstavek 370. člena ZPP).

6. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

7. Po prvem odstavku 43. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji) mora delodajalec zagotoviti pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Enako dolžnost mu nalaga 5. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD, Ur. l. RS št. 56/99 in naslednji). V ta namen mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi.

8. Svoje dolžnosti glede varnosti in zdravja pri delu ima tudi delavec. Te izhajajo tako iz prvega odstavka 36. člena ZVZD, po katerem mora delavec upoštevati predpisane varnostne ukrepe, uporabljati predpisana sredstva in opremo za osebno varnost ter se odzvati na zdravstvene preglede v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, kot tudi iz 31. in 33. člena ZDR, po katerih mora delavec vestno opravljati delo in spoštovati ter izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu.

9. Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z očitkom, da se zaradi ugotovljene prisotnosti psihoaktivnih substanc v urinu dne 20. 1. 2011 šteje, da je opravljal delo pod njihovim vplivom. Tega dne ga je namreč poslala na zdravniški pregled, pri katerem je bila v urinu ugotovljena prisotnost THC in CCOC (marihuana in kokain). Zdravniški pregled je opravil eno uro pred pričetkom dela, zato je sodišče zaslišalo pričo dr. Z. V. G., ki je izpovedala, da so bile psihoaktivne substance v tožnikovem telesu prisotne še vsaj dve do štiri ure po tem.

10. Ob ugotovljenem dejanskem stanju je očitek zmotne uporabe materialnega prava neutemeljen. Določbe 20. a člena Pravilnika o delovnih razmerjih ni mogoče razumeti tako, da je vpliv psihoaktivnih substanc dokazan le, če je test opravljen po prihodu na delo oziroma med delovnim časom. Iz nje izhaja le, da se prisotnost psihoaktivnih substanc ugotavlja s testom. Zdravniško spričevalo z dne 20. 1. 2011 potrjuje, da so bile v tožnikovem urinu tega dne prisotne psihoaktivne substance, in sicer kokain (CCOC) in marihuana (THC). Revizijske navedbe, da psihoaktivne substance po določenem času izginejo iz telesa in zato ni podlage za ugotovitev, da so bile prisotne tudi še, ko je tožnik prišel na delo, pomenijo izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Ugotovljeno je bilo, da je bil test opravljen pred prihodom na delo, z zaslišanjem priče dr. Z. V. G., ki je opravila pregled, pa je sodišče utemeljeno raziskalo tudi vprašanje, ali so bile psihoaktivne substance prisotne še po prihodu na delo eno uro kasneje. Priča je to potrdila, revident pa ni navedel nobenega dejstva, in ga ne navaja niti v reviziji, na podlagi katerega bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da zaradi poteka časa eno uro po pregledu v telesu ni bilo več prisotnosti psihoaktivnih substanc oziroma njihovega vpliva. Zato je v skladu z 20. a členom Pravilnika tožena stranka utemeljeno štela, da je tožnik huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja.

11. Pravilno je tudi stališče sodišča druge stopnje, da ni bistveno, ali je tožnik 20. 1. 2011 delo opravljal brez napak. Delodajalec ima pravico ukrepati že, če obstaja potencialna nevarnost za zdravje in življenje. Znano je, kot ugotavlja že sodišče prve stopnje, da psihoaktivne substance zmanjšujejo psihofizično sposobnost. Kakšen je pomen brezhibne psihofizične sposobnosti pri delu, kot ga je opravljal tožnik, pa je podrobno obrazložilo sodišče druge stopnje v 11. točki izpodbijane sodbe in revizijsko sodišče k temu nima česa dodati.

12. Glede na navedeno je presoja sodišča druge stopnje, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, pravilna. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.