Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sklep Cp 18/2023

ECLI:SI:VSRS:2023:CP.18.2023 Civilni oddelek

pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje pravica do sojenja v razumnem roku zmotna uporaba materialnega prava pravica do pravnega sredstva zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče
24. maj 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožbeno sodišče utemeljeno ni samo dopolnjevalo dokaznega postopka; upoštevaje diametralno nasprotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje glede temelja zahtevka bi moralo prvič ugotavljati samostojna, kompleksna pravno relevatna dejstva, in sicer vloženega dela oziroma podpore tožnikove matere, česar sodišče prve stopnje ni niti dejansko niti denarno ovrednotilo. S tem bi pravdnima strankama odvzelo pravico do pritožbe v zvezi z dejanskim in pravnim sklopom, ki se nanaša na višino tožbenega zahtevka.

Z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, do sedaj še ni prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja; tožba je bila vložena 14. 2. 2020, postopek je tekel tekoče, trajanje pa je bilo do sedaj podaljšano zaradi neupoštevanja materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje pri ponovnem sojenju. Sodišče druge stopnje je poleg tega dalo tudi napotke za ravnanje sodišča prve stopnje pri ponovnem odločanju v skladu z določbo 362. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval plačilo 44.869,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov, kar vse je natančno razvidno iz točke I. izreka sodbe. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek za plačilo mesečne rente in odločilo o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo tožnikovi pritožbi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo. Poudarilo je, da je že v svojem prvem razveljavitvenem sklepu dne 22. 3. 2022 zavzelo stališče, da v tej zadevi ne gre za posrednega oškodovanca. Tožnik je namreč dokazal, da mu je zaradi predčasne materine smrti onemogočena možnost nadaljnjega preživljanja, ki mu ga nudila. Tožniku onemogočeno preživljanje je prešlo v njegovo lastno škodo. Neposredni oškodovanci z zavarovalno pogodbo, sklenjeno s toženkinim zavarovancem, pa niso izključeni iz zavarovalnega kritja. V 2. členu Splošnih pogojev, ki urejajo izključitve, je v 10. točki tretjega odstavka določeno, da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki "ki nastanejo v zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, izguba dobička...)". Ta splošna izključitev ni takšna, da bi izničila pomen zavarovanja, ki ga uveljavlja tožnik. Njegove škode ne gre enačiti z izgubljenim zaslužkom ali izgubljenim dobičkom, kot sta našteta v splošnih pogojih in že obrazložena v prvotnem razveljavitvenem sklepu pritožbenega sodišča. Sklicuje se na določbo prvega odstavka 173. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljnjem besedilu OZ). Za škodo, ki jo je tožnik utrpel ni bistveno, ali se je izražala v denarnem prispevku (njena celotna skrb za tožnika in gospodinjstvo) ali v obliki dela, podpore. Pomembno je, da gre za izgubo podpore pri preživljanju in za kritje vseh potreb tožnika, kar mu je vse do smrti nudila mati. Sodišče prve stopnje je pri razlagi splošnih pogojev zmotno uporabilo materialno pravo in je bilo zato dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Samo ni dopolnilo postopka, saj bi s tem, ko bi prvič ugotavljalo pravno relevantna dejstva (vloženega dela oziroma podpore, česar sodišče prve stopnje ni denarno ovrednotilo), pravdnima strankama odvzelo pravico do pritožbe. Z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali v pogledu zavarovalnega kritja obstajajo v okoliščinah primera elementi odškodninske obveznosti toženke ter obravnavati ugovor toženke glede upravičenosti do rente in višine tožbenega zahtevka (tudi vsa dejstva, ki se nanašajo na ugotovitev, v čem je bila podpora pokojne matere in dejstva, od katerih je odvisna višina odškodnine). Sodišče prve stopnje sicer ni vezano na materialnopravno stališče zavzeto v sklepu, vendar mora z ugotovitvijo vseh dejstev, ki so po stališču pritožbenega sodišča pravno odločilna, ustvariti podlago za spremembo sodbe na drugi stopnji (362. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga pritožbo tožnik. Predlaga, naj se pritožbi ugodi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v obravnavanje in odločanje. Poudarja, da bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko višje sodišče samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) in bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. in 355. člena ZPP). Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da temelj ni sporen in je torej zavarovalno kritje podano v celoti, sporna pa je višina. Istovrstni sklep je višje sodišče že sprejelo dne 22. 3. 2022, kljub temu pa je sodišče prve stopnje zavzelo drugačno pravno stališče glede zavarovalnega kritja in ponovilo prvotno odločitev. Podajanje zadeve v nedogled ni oportuno in v skladu s pravnimi načeli 11. člena ZPP o hitrem in ekonomičnem sojenju brez nepotrebnega odlašanja, ki jih zasledujeta 354. in 355. člen ZPP. Revizijskega preizkusa na tak način ni mogoče doseči. Tožnik je oseba s posebnimi potrebami, zaradi spreminjanja njegovega gmotnega in dejanskega položaja v socialni zdravstveni stiski pa trpi posledice. Že zato bi sodišče druge stopnje lahko opravilo sojenje. Tožena stranka ne ugovarja odgovornosti njenega zavarovanca v zvezi s smrtjo pokojne A. A. in bi bilo tako treba ugotavljati upravičenost do rente po 173. členu OZ in njeno višino. Višino je mogoče ugotoviti iz predloženih listin ob upoštevanju nespornega zneska dohodka, ki ga je prejemala iz naslova družinskega pomočnika. Prav tako so pravila tuje pomoči po letih obrazloženo navajana in izkazana predvsem z listinami iz dokaznega predloga, predvsem mnenja o številu ur in vsebini osebne asistence z dne 7. 8. 2020. Tožena stranka je trdila, da je mati prispevala le 306,00 EUR (tožnik zatrjuje 569,80 EUR), kolikor je znašala sicer družinska pokojnina (odgovor na tožbo z dne 10. 4. 2020, stran 4), glede opravil, ki jih je kot pomoč mati nudila in jih je tožnik ovrednotil, pa jih ne prereka, zahteva odškodnino za dodatno pomoč (pripravljalna vloga toženke z dne 14. 7. 2021, str. 3). Slednje bi odločanje o višini zahtevka zožilo na presojo zahtevane rente za vnaprej, o čemer bi lahko presodilo sodišče po zaslišanju prič in skrbnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 357. a člena ZPP sodišča zagotavljajo učinkovito uresničevanje ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je lahko ogroženo v primeru, kadar sodišče druge stopnje ne odloči dokončno o zadevi, čeprav bi glede na procesne okoliščine primera to lahko storilo. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da je po novi procesni ureditvi razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje pred sodiščem prve stopnje izjema: praviloma mora tako v zadevi dokončno odločiti pritožbeno sodišče. Določba prvega odstavka 355. člena ZPP sicer dopušča izjemno razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Okoliščine, ki omogočajo tak izjemen poseg, so zlasti tiste, zaradi katerih pritožbena obravnava ne bi predstavljala ustreznega sredstva za zagotavljanje sojenja brez nepotrebnega odlašanja; postopek bi samo zavlekla bolj kot obravnava pred sodiščem prve stopnje, ali pa bi bila neekonomična z vidika potrate človeških finančnih virov1. Prav tako pa je ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje potrebno takrat, ko bi bilo sicer nesorazmerno poseženo v kakšno drugo ustavno pravico, zlasti pravico do pravnega sredstva. Med tovrstne situacije je treba uvrstiti tudi tako, ko bi pritožbeno sodišče prvič odločalo o vprašanjih, ki pomenijo samostojno pravno celoto ter ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje2. V slednjem primeru bi bilo kršeno ustavnopravno načelo instančnosti. Tako absolutizacijo pravice do pritožbe je omejila sicer določba drugega odstavka 355. člena ZPP, ki tudi v tovrstnih primerih določa prepoved razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, če bi to povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.3

6. Po presoji Vrhovnega sodišča so v konkretnem primeru podane zgoraj navedene ovire, da bi lahko sodišče druge stopnje samo na podlagi opravljene pritožbene obravnave odločilo o vseh spornih delih uveljavljanega tožbenega zahtevka. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pritožbeno sodišče utemeljeno ni samo dopolnjevalo dokaznega postopka; upoštevaje diametralno nasprotno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje glede temelja zahtevka bi moralo prvič ugotavljati samostojna, kompleksna pravno relevatna dejstva, in sicer vloženega dela oziroma podpore tožnikove matere, česar sodišče prve stopnje ni niti dejansko niti denarno ovrednotilo. S tem bi pravdnima strankama odvzelo pravico do pritožbe v zvezi z dejanskim in pravnim sklopom, ki se nanaša na višino tožbenega zahtevka. Tožnik sam naniza nekaj dokaznih predlogov, ki bi morali biti prvič izvedeni glede tega dela spornega dejanskega stanja, in sicer dokazna ocena več listin, zaslišanje prič in pravdnih strank. Razen tega z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, do sedaj še ni prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja; tožba je bila vložena 14. 2. 2020, postopek je tekel tekoče, trajanje pa je bilo do sedaj podaljšano zaradi neupoštevanja materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje pri ponovnem sojenju. Sodišče druge stopnje je poleg tega dalo tudi napotke za ravnanje sodišča prve stopnje pri ponovnem odločanju v skladu z določbo 362. člena ZPP.

7. Ob povedanem je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (četrti odstavek 357. a člena ZPP).

8. Ker je z izpodbijanim sklepom sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo odločanje, je Vrhovno sodišče odločitev o stroških v zvezi s pritožbo na podlagi 357. a člena ZPP pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Glej npr. sklep VS RS Cp 37/2018 z dne 22. 11. 2018 in sklep VS RS Cp 32/2019 z dne 5. 9. 2019. 2 Glej sklep VS RS Cp 23/2019 z dne 11. 4. 2019 in sklep VS RS Cp 32/2019 z dne 5. 9. 2019. 3 Glej o tem več v: Zakon o pravdnem postopku (ZPP), neuradno prečiščeno besedilo z uvodnimi pojasnili k spremembam zakona in stvarnim kazalom Aleša Galiča, 6. dopolnjena izdaja, stran 51-54; Ur. l. RS, Ljubljana, 2017.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia