Jedro

Tožniku onemogočeno preživljanje zaradi smrti matere je prešlo v njegovo lastno škodo. Dejanska podlaga v tem konkretnem primeru brez dvoma omogoča ovrednotenje vzročne zveze s sklepom, da toženka nosi škodo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v novem sojenju ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval plačilo 44.869,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov, kar vse je natančno razvidno iz točke I izreka sodbe. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek za plačilo mesečne rente in odločilo o stroških postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju o enakem pravnem vprašanju odločilo enako kot prvotno. Pritožnik meni, da se izključitev zavarovalnega kritja po Splošnih pogojih za zavarovanje splošne civilne odgovornosti (v nadaljevanju Splošni pogoji) ne nanaša na izgubo preživljanja in v njih ni navedena. Po mnenju pritožbe se izključitev nikakor ne nanaša na izgubo podpore, katera se upošteva v okviru škode po 173. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in katero uveljavlja tožnik. Sodba o tem nima razlogov. Tožnik je že v tožbi uveljavljal in specificiral podporo v obliki skrbi in nege, ki mu jo je pokojna mati nudila do smrti 24 ur na dan. Natančno je navedel vrsto opravil in ure, ki so bile za opravljeno delo potrebne in ta del ovrednotil ločeno od zahteva za izgubo preživljanja, ki je zahtevan v nižjem znesku. Tako je zaključek sodišča (točka 19 sodbe), da gre v predmetni zadevi za povrnitev škode zaradi izgubljenega preživljanja, kar ustreza pojmu zmanjšanju premoženja tožnika zaradi izgube zaslužka pokojne, pomanjkljiv, zmoten in nepopoln, saj ne zajame večinskega zahtevka tožnika za izgubljeno podporo, ki ni odvisna od izgube zaslužka pokojne. Pritožnik še navaja, da je v tretjem odstavku 45. člena Splošnih pogojev določeno, da se za razmerje med zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani uporabljajo določila OZ in drugi pravni predpisi. Komentar Obligacij dr. Stojana Cigoja, na strani 533 razlaga neposredno in posredno škodo tako, da naj bi se škoda štela za posredno, če med prvotnim vzrokom škode in posledico nastopi še kakšen vmesni samostojni dogodek. Pritožba se nazadnje sklicuje na stališče sodišča druge stopnje, da tožnik rizika ni utrpel na premoženjskih dobrinah, kot je to našteto v Splošnih pogojih - izguba zaslužka in dobička, temveč gre za osebno škodo tožnika. Tovrstno škodo pa 173. člen OZ izrecno priznava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne istemu sodišču v novo odločanje.

3. Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik z direktno tožbo zoper zavarovalnico vtožuje odškodnino zaradi izgubljenega preživljanja, ki mu jo je nudila mati, kateri je bila podaljšana roditeljska pravica. Tožnik je bil stalno odvisen od matere. Mati je umrla v bolnišnici, ko zdravljenje ni potekalo v skladu z medicinsko doktrino.

6. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v novem sojenju ponovno zavrnilo z obrazložitvijo „da glede na stališče pritožbenega sodišča gre v konkretnem primeru za neposrednega oškodovanca“, a določba 10. točke tretjega odstavka 2. člena Splošnih pogojev1 „izključuje tudi povračilo izgubljenih zaslužkov neposrednih oškodovancev“. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje citirano določbo Splošnih pogojev toženke uporabilo napačno.

7. Pritožbeno sodišče je v svojem sklepu dne 22. 3. 2022 že zavzelo stališče, da v tej zadevi ne gre za posrednega oškodovanca. Tožnik je namreč dokazal, da je v posledici predčasne smrti matere onemogočena možnost nadaljnjega preživljanja, ki ga je nudila tožniku. Navedena posledica nedvomno izhaja iz določenega vzroka (smrti matere zaradi napake pri zdravljenju zavarovanke toženke), ki se mu tožnik ni mogel ogniti oziroma preobrniti potek dogodkov. Tožniku onemogočeno preživljanje zaradi smrti matere je prešlo v njegovo lastno škodo. Dejanska podlaga v tem konkretnem primeru brez dvoma omogoča ovrednotenje vzročne zveze s sklepom, da toženka nosi škodo. Tožnik je bil nedvomno odvisen od prispevka matere, ki je bil z njeno predčasno smrtjo prekinjen in terja organiziranje življenja tožnika povsem na novo. Zaradi tožnikove popolne odvisnosti od matere, ne more biti dvoma, da je neposredni oškodovanec, ki je za vso to podporo oškodovan. Neposredni oškodovanci z zavarovalno pogodbo sklenjeno s toženkinem zavarovancem, niso izključeni iz zavarovalnega kritja.

8. Nadaljnje vprašanje te pravde je, ali se izključitev zavarovalnega kritja nanaša na vtoževane premoženjske oblike škode. V 2. členu Splošnih pogojev, ki urejajo izključitve je v 10. točki tretjega odstavka določeno, da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki „ki nastanejo ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, izguba dobička, … )“. Zapisana splošna izključitev ni takšna, da bi izničila pomen zavarovanja, ki ga uveljavlja tožnik. Tožnikove škode ne gre enačiti z izgubljenim zaslužkom ali izgubljenim dobičkom, kot je našteta v Splošnih pogojih in že obrazložena v prvotnem razveljavitvenem sklepu pritožbenega sodišča. 9. Sodišče prve stopnje pravilno navaja, da tožnik zahteva povrnitev premoženjske škode. Ta škoda je povezana s tožnikom kot osebo, osebno je prizadet, zato je pritožbeno sodišče to imenovalo „osebna škoda tožnika“, ki je ni mogoče enačiti z izgubljenim zaslužkom in izgubljenim dobičkom. Ni sporno, da je tožnik oseba s posebnimi potrebami, katerega preživljanje je bilo v celoti odvisno od pokojne matere. Okoliščine v obravnavanem primeru so podvržene določbi prvega odstavka 173. člena OZ2. Za škodo, ki jo je tožnik utrpel ni bistveno, ali se je izražala v denarnem prispevku (njena celotna skrb za tožnika in gospodinjstvo) ali v obliki dela, podpore. Pojavne oblike premoženjske škode so raznovrstne. Pomembno je, da gre za izgubo podpore pri preživljanju in za kritje vseh potreb tožnika, kar mu je vse do smrti mati tudi nudila. Prav to navedeno je izhodišče za ugotavljanje škode, ki jo je treba premoženjsko ovrednotiti. Oblika prikrajšanja ni pomembna. Izhodišče dejanskega prikrajšanja terja ugotovitev, v čem vse je bila podpora pokojne matere, ki jo bo v primeru prispevka v delu potrebno denarno ovrednotiti3. 10. Sodišče prve stopnje zmotno razlaga, da „ … ker je pokojna v času škodnega dogodka pridobivala zaslužek z delom, ga je lahko del namenila tožniku ... Višina škode bi se v danem primeru ugotavljala na podlagi izgube zaslužka ...“ (citirano iz 15. točke obrazložitve sodbe), kar nato poveže v zaključno pravno sklepanje: „ … Tožnik uveljavlja povrnitev škode zaradi izgubljenega preživljanja, kar ustreza pojmu zmanjšanja premoženja tožnika zaradi izgubljenega zaslužka pokojne ...“ zaradi česar je podana izključitev odškodninskih zahtevkov na podlagi 10. točke tretjega odstavka 2. člena Splošnih pogojev.

11. 10. točka tretjega odstavka 2. člena Splošnih pogojev in 173. člen OZ urejata različne pravne položaje, zato je različna tudi njihova dejanska podlaga. Osrednji razlikovalni znak v danem primeru je vrsta škode, ki jo Splošni pogoji opredeljujejo kot izgubo zaslužka, ki jo zaradi ravnanja zavarovanca utrpi oškodovanec. Tožnik v obravnavani zadevi nikoli ni pridobival ne zaslužka in ne dobička, saj je popolnoma pridobitno nesposoben. Zaradi navedenega je zmoten argument sodišča prve stopnje, da je v tej zadevi citirana določba Splošnih pogojev pomembna zato, ker: „ … izključuje tudi povračilo izgubljenih zaslužkov neposrednih oškodovancev“ (točka 19 obrazložitve sodbe). Res jih izključuje, vendar tožnik ne zahteva povrnitev nobene izmed škod, ki jih našteva citirana določba Splošnih pogojev in prav v tem je bistvena razlika med odločilnimi dejstvi obravnavanega primera in primera VSRS sodba II Ips 89/2021 z dne 15. 12. 2012, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje. V navedeni zadevi so bili namreč na podlagi citirane določbe Splošnih pogojev zavrnjeni zahtevki oškodovanca iz naslova prikrajšanja na plači, regresa in bodoče mesečne rente zaradi izgube zaslužka, kar vse ustreza pojmu izguba zaslužka (točka 55).

12. Tožnik je imel zagotovljeno preživljanje svoje mame v vseh oblikah (denarni in nedenarni), pri čemer je popolnoma nepomembno, na kakšne načine je mati sama ustvarjala dohodek, ki ga je potrebovala za zadovoljevanje sinovih in seveda tudi svojih potreb. Njen zaslužek oziroma dobiček torej ne more biti izključitveni razlog po citirani določbi. To bo lahko kvečjemu eden izmed elementov (predpostavk), ki se bodo upoštevali pri izračunu nastale škode, ki se bo praviloma odmerila v obliki denarne rente in je zato popolnoma ločena od vprašanja, ali je tožniku sploh nastala pravno priznana škoda v obliki izgube preživljanja. Ker gre v tem primeru za izgubo preživljanja oziroma podpore, ki mu jo je nudila mati vse do svoje smrti, je utemeljen tožnikov zahtevek za povrnitev te škode.

13. Sodišče prve stopnje je tako pri razlagi Splošnih pogojev zmotno uporabilo materialno pravo in je bilo zato dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ni samo dopolnilo postopka, saj bi s tem, ko bi prvič ugotavljalo pravna relevantna dejstva (vloženega dela oziroma podpore, česar sodišče prve stopnje ni denarno ovrednotilo), pravdnima strankama odvzelo pravico do pritožbe. Z razveljavitvijo sodbe in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi ne bo prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

14. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali poleg zavarovalnega kritja obstajajo v okoliščinah primera elementi odškodninske obveznosti toženke ter obravnavati ugovor toženke glede upravičenosti do rente in višine tožbenega zahtevka (tudi vsa dejstva, ki se nanašajo na ugotovitev v čem je bila podpora pokojne matere in dejstva od katerih je odvisna višina odškodnine). Na tem mestu pritožbeno sodišče dodaja, da sodišče prve stopnje sicer ni vezano na materialnopravno stališče zavzeto v tem sklepu, vendar mora z ugotovitvijo vseh dejstev, ki so po stališču pritožbenega sodišča pravno odločilna, ustvariti podlago za spremembo sodbe na drugi stopnji (362. člen ZPP).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 157. člena ZPP).

1 Iz zavarovanja so izključeni odškodninski zahtevi: zaradi posrednih škod, ki nastanejo ob zavarovalnem primeru (izguba zaslužka, izguba dobička, obratovalni zastoj, zahtevi invalidskega in pokojninskega sklada, zahtevku zavodov za zdravstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovalnic zdravstvenega zavarovanja ter ostalih posrednih oškodovancev). 2 Oseba, ki jo je umrli preživljal ali redno podpiral in oseba, ki je imela po zakonu pravico zahtevati od njega preživljanje, ima pravico do povračila škode, ki jo utrpi zaradi izgubljenega preživljanje oziroma izgubljene podpore. 3 D. Jadek Pensa, Obligacijski zakonik s komentarjem, I. knjiga, stran 994 do 997.